Gospodarsko interesno združenje (GIZ) klavniške industrije poudarja, da se mora problematika reševanja klavničnih odpadkov reševati na način, da bo okoljsko in ekonomsko sprejemljiva, v pogajanja pa mora biti kot strateški partner vključena tudi mesna industrija.
Od vlade zato zahteva, da se stroški predelave in uničenja klavničnih odpadkov razdelijo na povzročitelje odpadkov, vlado s pristojnimi ministrstvi in potrošnike.
Omogočena bi morala biti tudi možnost izbire, glede na način predelave, prav tako pa želijo, da vlada in pristojna ministrstva pri vseh nadaljnjih pogovorih v zvezi s problematiko klavniških odpadkov sodelujejo z mesno industrijo.
Član upravnega odbora GIZ Anton Zorc je ob še poudaril, da se z ogrožanjem slovenske klavno-predelovalne industrije ogroža tudi slovenske kmete. "Na koncu koncev je klavno-predelovalna industrija tista, ki zagotavlja uvrstitev izdelkov slovenskih kmetov na trg."
S prevalitvijo vseh stroškov, ki izhajajo iz predelave in odstranjevanja ostankov klavno-predelovalne industrije na industrijo, manjša njena konkurenčnost na domačem in tujih trgih, kar pomeni posledično tudi težave v živinoreji in kmetijstvu, je dejal Zorc.
Kot je znano mora klavno-predelovalna industrija od 1. avgusta sama plačevati toplotno predelavo klavničnih odpadkov - do 31. julija je predelavo plačevala država iz proračuna - po ceni 41,5 tolarja za kilogram odpeljanih odpadkov, s 1. oktobrom pa bodo povzročitelji odpadkov morali plačevati še stroške skladiščenja in sežiganja predelanih živalskih beljakovin in maščob.
