Kampanja za večjo preglednost porabe sredstev EU sili države članice k temu, da bi dale javnosti na voljo več podatkov o porabi bruseljskih kmetijskih subvencij. Evropski komisar za administrativne zadeve, finančni nadzor in boj proti poneverbam Siim Kallas je minuli teden že napovedal, da si bo komisija prizadevala za javno objavo informacij o projektih in končnih porabnikih sredstev EU.
Po 200 tisoč evrov podpore za kmetiji dveh ministrov
Več članic EU je sicer to že storilo. Pod pritiski nevladnih organizacij in medijev so tako podatke nedavno objavile Danska, Estonija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Finska, Slovaška in nekatere regije v Španiji.
Iz podatkov je razvidno, da je nizozemski minister za kmetijstvo Cees Veerman minulo leto prejel okrog 190.000 evrov za kmetije na Nizozemskem in Franciji. Kmetija njegovega slovaškega kolega Zsolta Simona pa je v letu 2003 prejela 200.000 evrov.
Francija je sicer največja prejemnica bruseljskih kmetijskih subvencij, saj prejme več kot 20 odstotkov celotnih sredstev, ki jih EU namenja za skupno kmetijsko politiko. Po poročanju britanskega časnika Independent je med drugim tudi monaški knez Albert lani prejel 287.000 evrov sredstev za opravljanje kmetijskih dejavnosti.
Večino francoskih subvencij dobi manjšina
Raziskava kaže, da dobi 15 odstotkov največjih kmetijskih podjetij v Franciji kar 60 odstotkov neposrednih plačil, ki jih prejme Pariz iz proračuna EU. Mednarodna nevladna organizacija Oxfam ob tem poudarja, da je bila raziskava opravljena na podlagi statističnih podatkov Evropske komisije.
"Rezultati raziskave kažejo, da je francoski argument, da država s sredstvi EU podpira manjše kmetovalce, laž. Očitno je, da tega ne počne. Večina manjših francoskih kmetov oziroma 70 odstotkov slednjih, dobi le 17 odstotkov subvencij, ki jih razdeljuje Pariz," je pojasnila predstavnica Oxfam Celine Charveriat.
Na EU pritiska tudi WTO
Oxfam je rezultate raziskave objavil danes, ko bodo zunanji ministri EU na rednem zasedanju v Bruslju znova zagnali pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, potem ko so ta junija neslavno propadla. Do razhajanj je v pogajanjih prišlo predvsem zaradi vztrajanja Velike Britanije pri ohranitvi znamenitega britanskega rabata ter Francije pri ohranitvi deleža sredstev ki jih EU namenja za skupno kmetijsko politiko.
Na EU pa pritiskajo tudi članice Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki zahtevajo, naj povezava zmanjša zaščito evropskih kmetov. Ob tem so najbolj glasne ZDA, Avstralija in Nova Zelandija, ki z zadnjo ponudbo Evropske komisije, da bo EU znižala kmetijske carine v povprečju za 46 odstotkov, niso zadovoljne.
Francoski predsednik Jacques Chirac je nedavno sicer zagrozil z vetom v pogajanjih v okviru WTO, če bo Bruselj ponudil še večje znižanje kmetijskih carin, poroča EUobserver.
