Kmetje nezadovoljni

Sindikat kmetov Slovenije je opozoril na zaplete pri izdajanju odločb, ki se nanašajo na izvajanje standardov EU in na nesprejemljivost načrtovanega dvoletnega zamika izplačil ukrepov slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in ukrepov za območja z omejenimi dejavniki. "Odločbe prihajajo z velikim časovnim zamikom," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sindikata Roman Žveglič in razkril, da morajo nekateri kmetje za enak ukrep plačati dohodnino, drugi pa ne.

Odločbe, ki se nanašajo na izvajanje standardov EU - gre za tri ukrepe, in sicer nitratno direktivo, varstvo in zdravje pri delu ter zdravje in varstvo kmetijskih rastlin -, se različno obravnavajo, je dejal Žveglič. V letošnjih odločbah so bila izplačila v okviru ukrepov za varstvo in zdravje rastlin izvzeta iz dohodninske osnove, medtem ko se izplačila, povezana z izvajanjem nitratne direktive, še naprej štejejo kot osnova za dohodnino.

Sporno pa je predvsem to, tako Žveglič, da na tistih odločbah za izvajanje standardov EU, ki prihajajo od 1. decembra naprej in bodo izplačane v prihodnjem letu, piše, da investicijska vlaganja niso predmet dohodnine. Ob tem je dejal, da s 1. januarjem 2007 sicer res začne veljati spremenjeni zakon o dohodnini, vendar pa to ne bi smelo imeti vpliva na tiste odločbe, ki so bile izdane pred uveljavitvijo zakona.

V sindikatu se ne strinjajo tudi z časovnim zamikom izplačil v leto 2008. "Na sestanku z generalnim direktorjem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Francetom Kebetom decembra lani nam je ta zagotavljal, da bodo odločbe izšle do konca 2006, čemur običajno v 14 dneh sledi tudi izplačilo. Letos pa prihajajo odločbe, na katerih piše, da se bodo izplačila vršila šele leta 2007," je dejal član izvršilnega odbora sindikata Janez Novak.

Odločbe za standarde EU zaenkrat prihajajo samo za leto 2004, za leto 2005 še ni prišla nobena, je dejal Žveglič in nadaljeval, da so vlagatelji v teh dneh prejeli odločbe, na katerih piše, da se bodo izplačila za EKO 0 (podpora na hektar za poljščine oz. žito) za tekoče leto izvršila še letos, za ukrepe za površine s težjimi pridelovalnimi pogoji in za ukrepe slovenskega kmetijsko-okoljskega programa pa naj bi se izplačila izvršila šele do konca leta 2008.

Sindikat kmetov je zamik izplačila močno presenetil, saj je ministrstvo ob sprejemu proračuna 2007-2008 jasno zagotovilo, da "proračun zagotavlja in omogoča vsa izplačila za nazaj (standardi EU) in tudi vsa tekoča izplačila za tekoče leto (ukrepi slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in ukrepi za območja z omejenimi dejavniki). "Mesec dni po sprejetju proračuna pa se kaže povsem drugačna slika," je dejal Žveglič in dodal, da sindikat zahteva, da morajo biti vsa tekoča izplačila za letos izplačana do 30. junija 2007. Zahtevali pa bodo tudi sestanek z vladno pogajalsko skupino.

Na novinarsko vprašanje, koliko je še neizplačanih zahtevkov, je Žveglič odgovoril, da naj bi bilo za izvajanje standardov EU za leti 2004 in 2005 neizplačanih še skupno 14 milijard tolarjev, od tega slabih 10 milijard tolarjev za leto 2005, ostalo pa za leto 2004. "Zdaj nam obljubljajo, da bodo ta izplačila izplačana iz novega "žaklja", torej novega programa za razvoj podeželja 2007-2013. Ker pa se ta program še usklajuje, potrditi pa ga mora tudi Evropska komisija, sem pesimist, da bo to kmalu sprejeto," je poudaril.

Ob tem je dodal, da bi moralo biti za izvajanje ukrepov za območja z omejenimi dejavniki in ukrepe slovenskega kmetijsko-okoljskega programa za tekoče leto izplačanih še okoli 20 milijard tolarjev, čeprav kmetijsko ministrstvo zagotavlja, da za izplačilo ukrepov slovenskega kmetijsko-okoljskega programa manjka le pet milijard tolarjev in da bodo vsa izplačila realizirana do leta 2008.

Bojimo se, kaj bo Bruselj rekel, če bomo ukrepe iz programa razvoja podeželja 2004-2006 izplačevali iz novega programa za razvoj podeželja 2007-2013. Kmetijsko ministrstvo tudi zavaja, menijo v sindikatu, ko pravi, da bo v leta 2007 na voljo največ sredstev doslej. Ker bo potrebno poplačati stare dolgove, bo razpisanih sredstev veliko manj, trdijo. "Te krave bodo shirale ali pa jih bo nekaj takoj crknilo," je sklenil Žveglič.

Lukačičeva: 10 odstotkov sredstev bo kmetom izplačanih v 2008

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je odzvalo na očitke, ki jih je med kmeti sprožila napoved o zamiku dela kmetijskih izplačil. "Več kot 80 odstotkov sredstev, do katerih so kmetje upravičeni za leto 2006, bo izplačanih v prvi polovici leta 2007, 10 odstotkov v nadaljevanju leta 2007, preostalih 10 odstotkov sredstev, namenjenih za slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP), pa v letu 2008," je dejala ministrica Marija Lukačič.

Odločbe, ki se nanašajo na ukrepe EKO 0 (podpora za površino in drobnico), ukrepe za območja z omejenimi dejavniki (OMD), SKOP program in EU standarde v skupni vrednosti 45 milijard tolarjev, bodo po navedbah Lukačičeve izplačane po naslednji dinamiki: 90 odstotkov sredstev v okviru ukrepov EKO 0 bo izplačanih v decembru, ostalih 10 odstotkov pa v februarju; ukrep OMD bo v celoti izplačan v februarju; standardi EU pa bodo v celoti izplačani v letu 2007.

Na novinarsko vprašanje, zakaj rok za izplačila ukrepov za območja z omejenimi dejavniki ni naveden na odločbah, ki so jih kmetje prejeli v teh dneh, je generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) Franc Kebe odgovoril: "Obveznosti za OMD ukrepe, SKOP in standarde EU se plačujejo iz istih proračunskih postavk, zato ni bilo mogoče napisati, katere ukrepe bomo izplačali točno v katerem mesecu."

"SKOP program bo najkasneje izveden do konca leta 2008. To pomeni, da je lahko izplačilo kadarkoli, tudi jutri. Mi imamo sredstva za OMD zagotovljena in bodo v februarju tudi izplačana in kmetje lahko to verjamejo," je Kebeta dopolnila ministrica.

Na vprašanje, zakaj ukrepi za standarde EU doslej še niso bili izplačani, čeprav je minilo že dve leti od razpisa, je Lukačičeva odgovorila: "Takrat je nastala obveznost za približno 25 milijard tolarjev; del teh sredstev smo že izplačali, del sredstev pa bo izplačan v letu 2007." Ob tem je zagotovila, da se del teh sredstev prenaša v obveznost novega programa za razvoj podeželja 2007-2013, kar pa je po njenih besedah skladno z načelom t+2, ki pomeni, da se izplačilo izvrši dve leti po izdaji odločbe.

Dejstvo, da novi program za razvoj podeželja še ni sprejet, Lukačičevo ne skrbi. "Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja je potrjen v Bruslju, sedaj imamo operativni program razvoja podeželja, ki smo ga že dali v prvo oceno v Bruselj, imamo pa tudi že prve odzive," je dejala in poudarila, da bo omenjeni program sprejet v zakonitem roku. "Mi se ne pogajamo o sredstvih, saj so ta že odobrena, gre pa za 900 milijonov evrov iz bruseljske blagajne," je dejala.

Na novinarsko vprašanje, zakaj bodo morali nekateri kmetje, ki so že prejeli odločbe za izplačilo ukrepov v okviru EU standardov (investicije), odvajati dohodnino, medtem ko to ne velja za tiste kmete, ki bodo ravno tako letos prejeli odločbe, izplačilo pa šele v prihodnjem letu, je ministrica odgovorila: "Z novim zakonom o dohodnini, ki stopi v veljavo 1. januarja, investicije v kmetijstvu niso obdavčene. Obveznost nastane z izplačilom, ne z izdano odločbo."

Nekoliko nenavadno je tudi to, da agencija sredstva za ukrepe izplačuje po tečaju, ki ni enak končnemu menjalnemu tečaju, t.j. 239,64 tolarja za en evro. Kot je pojasnil Kebe, Evropska komisija za vsak posamični ukrep določi po kakšni valuti se preračuna v evre, zato je na odločbah za izplačilo standardov EU za leto 2004 naveden drugačen tečaj kot na odločbah za leto 2005. "Dokler ne bomo uvedli evra, uporabljamo tečaj, ki ga določi komisija," je poudaril.

Kebe se je opredelil tudi do pogostih očitkov o prepočasnem razreševanju pritožb vlagateljev zahtevkov za neposredna plačila. "Pred letom in pol je bilo na agenciji preko 10.000 nerešenih pritožb iz leta 2003 in 2004, hkrati pa smo takrat izdali še nove odločbe za 2005. Do danes je bilo razrešenih 90 odstotkov pritožb, ostale so še nekatere pritožbe za leti 2004 in 2005, ki se nanašajo na površine," je pojasnil in dodal, da je hitrost reševanja pritožb odvisna od števila novih pritožb. Mesečno agencija reši med 500 in 700 pritožb.