Prepričani so, da imamo pri nas preveč kmetijskih zadrug, ki bi se, ker je kmetij vedno manj, morale združevati.
Dosedaj so nas evropski pogajalci prepričevali, da je Evropska Unija krava, ki bo jedla v Bruslju, molzli pa jo bomo v Sloveniji. Zdaj pa se kmetje bojijo, da ne bo tako.
"To govorim, ker se bojim, da se bo ravno zaradi nepripravljenih razpisov in togosti slovenskih ostalih predpisov zgodilo, da prav na področju kmetijstva ne bomo črpali denarja iz evropske unije in ne bomo neto prejemniki, ampak neto plačnik," je prepričan Roman Žveglič, podpredsednik sindikata kmetov.
S kmetijskega ministrstva so nam sporočili, da ni nobene bojazni, da slovenski kmetje ne bi mogli črpati sredstev iz strukturnih skladov Unije. Vendar mora Slovenija najprej porabiti sredstva iz predpristopnega programa SAPARD in ga zapreti. Šele nato lahko ministrstvo objavi nove razpise. Razpisi Agencije za kmetijske trge pa bodo, obljubljajo na ministrstvu, pripravljeni do konca maja.
Sicer pa odkupne cene kmetijskih pridelkov padajo že od leta 96 naprej, po vstopu v Unijo se bodo še znižale.
"Kar seveda pomeni, da bo posledično ta pritisk s trgovske police, o katerem seveda odloča potrošnik, šel nazaj do naše živilske industrije, le ta pa bo pritiskala nazaj na zadruge in kmete dobavitelje," meni Martin Nose, direktor Zadružne zveze Slovenije.
Predelovalna industrija izkorišča preveliko število zadrug in tako znižuje ceno vsem kmetijskim pridelkom. Očitek sindikata zadružna zveza zavrača, ker se zadruge že združujejo. Na koncu, kdaj natančno še ne vedo, naj bi jih od skoraj 180-tih ostalo le 20.
