Ko Nemčija kihne ... kakšna prihodnost čaka slovensko avtomobilsko industrijo

Selitve proizvodnje, odpuščanja in zapiranja obratov nemških avtomobilskih velikanov so danes, le dva meseca po zadnjih protestih, na nemške ulice spravile 180 tisoč zaposlenih v avtomobilski panogi.

Delavci, ki so spomnili, da je bilo v Nemčiji v minulem letu ukinjenih več kot 50 tisoč delovnih mest v avtomobilski industriji, zahtevajo ukrepe za ohranitev delovnih mest in proizvodnje. Do novih protestov sicer prihaja le nekaj dni zatem, ko je Volkswagen močno znižal napoved dobičkonosnosti in ko je Porsche napovedal morebitna nova odpuščanja.

"Napovedi velikih koncernov v Nemčiji niso obetavne. To seveda kratkoročno lahko vpliva tudi na dobavitelje v slovenski branži, saj v Nemčijo Slovenija izvaža skoraj petino celotnega BDP-ja," pravi Marjan Trobiš, direktor Boxmarka, podjetja, v katerem za avtomobilske velikane izdelujejo sedežne prevleke.

Sami so se z upadanjem naročil začeli spopadati že pred časom. "Diverzifikacija je bila za nas edina rešitev in seveda tudi usmeritev s posli za večjo dodano vrednost, kot je letalska industrija, kot je pohištvena, kot je ladjedelska industrija," je pojasnil sogovornik.

Da je tovrstna prilagodljivost eden od razlogov, zakaj poslovanje slovenskih podjetij kljub krizi v Nemčiji ostaja stabilno, ob tem pojasnjuje Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda, v katerega je vključenih približno 100 podjetij: "Če danes Volkswagen napove, da bo do leta 2030 zmanjšal število zaposlenih, to nima nobenega vpliva trenutno na trenutne sklenjene posle in pa na dobave."

Med glavnimi razlogi za krizo je, kot je znano, močna konkurenca s Kitajske, ki "dejansko proizvaja vozila zelo poceni, celo z nižjo maržo na vozilo, in to ustvarja zelo velik konkurenčni pritisk tudi na evropske proizvajalce", pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Evropa se proti močni konkurenci bori z dvigom carinskih stopenj za vozila, proizvedena na Kitajskem, pa tudi z zakonodajnimi podlagami, ki bi v veljavo lahko stopile čez nekaj let. Ivanc: "Naj bi pa predvideval, da bi morali imeti avtomobilski proizvajalci v Evropi, torej v sestavljalnicah, tudi kitajski proizvajalci najmanj določen delež evropskih komponent, vgrajenih v končna vozila."

V Sloveniji je sicer v avtomobilski industriji trenutno zaposlenih približno 40 tisoč ljudi; krčenje teh delovnih mest ni ogroženo, meni Mohoričeva. "Naša podjetja ne odpuščajo, ampak iščejo kadre, seveda drugačno strukturo kadrov, kot so jo v preteklosti, visoko izobražene inženirske kadre," je dejala.

Kot primer navaja edinega proizvajalca vozil pri nas, podjetje Revoz, ki je v prihodnjih mesecih napovedalo zaposlitev 300 novih delavcev.