"Uči se, da ti ne bo treba delati". Stavek številnih staršev, ki je danes soodgovoren za to, da se številni mladi in manj mladi, opremljeni z napačnimi kompetencami, težko znajdejo v globaliziranem in hitro spreminjajočem se svetu, ugotavljajo strokovnjaki.
"Generacije so rasle v okolju, kjer po končanem izobraževanju pričakujejo službo, ki pa je ni," opozarja Slavica Černoša, vodja sektorja za srednje šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport. To potrjujejo tudi številke - na Zavodu za zaposlovanje danes beležijo 114.784 brezposelnih, ki lahko izbirajo med 1113 prostimi delovnimi mesti.
Službo je torej treba ustvariti, kar pa je v precejšnjem nasprotju s "tipičnim slovenskim razmišljanjem".
Mlade generacije bodo zato opremili z novimi kompetencami, ki bi jim v spremenjenem svetu omogočile uspeh. K temu naj bi prispeval Program spodbujanja podjetnosti v vzgoji in izobraževanju, z namenom razvoja podjetništva med mladimi, ki so ga danes predstavili v Ljubljani. Poimenovali so ga "Vrata odpiram sam".
Da Slovenija ni edina država, katere državljanom je treba priučiti nove kompetence, da bi se znašli v spremenjenem svetu, kaže množica podobnih projektov po Evropi, podjetnost in podjetništvo sta tudi ena od prioritet italijanskega predsedovanja Evropski uniji.
V tokratnem projektu bodo sodelovali šolski centri Ptuj, Naklo in Novo mesto. Nosilci pa računajo, da bi z njim postavili temelje še obširnejšemu projektu.
Pristojni ugotavljajo, da je med udeleženci poklicnega izobraževanja ideja podjetnosti in podjetništva že globoko prisotna, zaznavajo pa težave, ko gre za gimnazije. "Gimnazijci tekom izobraževanja teh spretnosti pridobijo najmanj, po drugi strani pa ravno humanisti najprej postanejo sp-ji," opozarja Černoša, ki pravi, da je za uspeh v današnjem svetu potrebno podjetnost nositi v sebi.
"Pri nas podjetnika vedno slikamo kot tajkuna," pravi in s tem opozarja na izkrivljeno sliko, ki jo imamo Slovenci, ki podjetnosti in podjetništvu pripisujemo negativne lastnosti, pogosto imajo takšen odnos do obojega tudi bodoči humanisti. Ob odporu gimnazij je nekaj težav tudi z zakonodajo na tem področju, saj so pogoste menjave vlad preprečile sprejem že oblikovanih zakonov. "Posameznik mora svoje znanje znati prodati. Potem je izobraževalni sistem opravil svojo nalogo," pravi Černoša.
Barbara Bregar Mrzlikar, direktorica podjetniškega centra CEED, ki v projektu sodeluje kot partner, pa je opozorila na paradoksalno težavo, da ob tako velikem številu brezposelnih delodajalci tarnajo, da ne najdejo primernih kadrov. Po znanju se Slovenci uvrščamo precej visoko, na številnih projektih se izkaže, da je v Sloveniji veliko podjetniškega potenciala, ki pa se potem ne pretvori v uspešne podjetniške zgodbe. "Sprememba se je zgodila na svetovni ravni. Išče se širina. Znanje je dostopno, se hitro spreminja, zato so pomembne lastnosti kot so podjetnost, samoiniciativnost in prodornost," pravi Mrzlikarjeva.
Izziv, kako vsaj prihodnje generacije pripraviti na te razmere, je velik, saj so prejšnje generacije večinoma razmišljale o zaposlitvi, ne o tem, da bi posamezniki "šli na svoje."
Projekt naj bi zato mladim pomagal, tako do primernih veščin kot do ustreznega razvoja potrebnih osebnostnih lastnosti. "Podjetništvo se začne z vprašanjem, kaj želim. Torej z notranjo motivacijo," razlaga Mrzlikarjeva. Mlade udeležence naj bi naučili, da spremljajo svoje želje, opazujejo okolje in njegove potrebe, analizirajo potencialni trg, stranke in razmišljajo, ali ima ideja stvarno priložnost. Naučili naj bi se za podjetnika zelo pomembnih veščin poslušanja in postavljanja pravih vprašanj, pa tudi samorefleksije, ocenjevanja lastnih prednosti in sposobnosti ter zavedanja, da šteje dobra ekipa – sposobnosti, kako prepoznati, kdo je potreben kot člen ekipe, da bo projekt uspešen. Pridobili naj bi spretnosti, da si postavijo socialno mrežo in ustvarijo svoje poslovno okolje. Na koncu pa tudi, kako dobro predstaviti projekt in k temu pristopiti z zadostno mero v poslu potrebne samozavesti.
Veliko vlogo pri pri vzgajanju podjetnosti v prihodnjih generacijah imajo vsekakor učitelji, ki naj bi jih za to primerno izobrazili, oziroma jim bodo pri tem pomagali podjetniki iz prakse. Direktor urada za izobraževanje Aleš Ojsteršek opozarja, da je zelo pomembna naklonjenost ravnateljev podjetnosti in podjetniškim projektom, saj so oni tisti, ki na šoli dajejo temu pomembnost.
Strokovnjaki se sicer strinjajo, da bi bilo treba s praktičnim vzpodbujanjem podjetnosti začeti čim prej. "V vrtec dobimo zelo podjetnega posameznika, ki ga nato sistem vkalupi in zatre njegovo podjetnost," pravi Černoškova. Trend sprememb bo zato zagotovo širši, delati bi bilo treba že s starši, meni. "Vse se začne z vzgojo doma. Če starši otrokom razlagajo, naj se učijo, ker jim potem ne bo treba delati, s tem samo poglabljamo razkorak med tem, da nekdo neko znanje poseduje in tem, da ga zna uporabljati, ga spremeniti v svoj kruh," pravi in dodaja, da to velja tudi za humaniste, ki bi morali znati "prodajati" svoj pogled na svet.
V procesu učenja mladih o tem, kaj je podjetnost, kaj podjetništvo in kdo podjetnik, naj bi pozornost namenili tudi etiki. Te ob številnih podjetnikih dvomljivega slovesa, o katerih je pri nas trenutno govora, zagotovo ne gre zanemariti.
KOMENTARJI (255)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.