Kolektorjeva pritožba postala ena najobsežnejših v zgodovini Slovenije

Kar smo spremljali pri Karavankah, kjer so nas Avstrijci krepko prehitevali po levi, zdaj zaradi pritožb na pritožbo gledamo še pri drugem tiru, 10-krat večjem gradbenem projektu. Le da bodo tu lahko posledice precej hujše. Zaradi zamude namreč lahko ostanemo brez evropskega denarja. 

Kot smo neuradno izvedeli, je ta teden namreč Kolektor poslal dodatne ugovore, zakaj 2TDK pod vodstvom Dušana Zorka izbire gradbincev ni opravil tako, kot bi moral. 

Dopolnitev pritožbe nam je popoldne potrdil tudi predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek. "Ta dopolnitev za sam postopek pomeni kar precejšnje podaljšanje odločanja. Sam revizijski zahtevek je bil že zelo obširen, sedaj po tej dopolnitvi, je še enkrat toliko obširen." 

In še preden se bodo zdaj začeli ukvarjati z vsebino, bodo najprej morali spet obvestiti vse vpletene - 2TDK, pa tudi gradbince, ki so bili v prvem delu razpisa izbrani. Tudi tu se lahko zavleče. Na primer dve prijavljeni kitajski podjetji v Sloveniji sploh nimata naslova, niti zastopnika. Obveščati jih bodo torej morali na Kitajsko. 

Vse to je posledica, da je Kolektor Stojana Petriča izkoristil vsa pravna sredstva. Ker mu 2TDK ni dovolil vpogleda v vso dokumentacijo, je to dosegel s pritožbo. Vmes pa tečejo meseci. Sloveniji se mudi - vodja projekta je danes povedal naravnost - časovnih rezerv praktično ni. 

"Računamo, da bi podpisali pogodbe z izvajalcem glavnih del v decembru," pravi Marjan Zaletelj, vodja projekta 2TDK. 

Tudi če državni revizijski komisiji uspe in še pred jesenjo dokončno odločijo v prid 2TDK, morajo tam speljati še drugi del javnega razpisa. A kaj bo, če bo Državna revizijska komisija imela težave in vpleteni, to smo videli že večkrat, ne bodo tako odzivni? Ali pa če bo Kolektor s pritožbo na koncu uspel in bo padel celoten razpis?

Neuradno Evropa za zdaj roka za nepovratne milijarde še ne želi podaljševati. V 2TDK še vedno upajo, da revizije ne bodo ogrozile projekta. Če pa se bo projekt začel premikati v 2024, pa bodo takoj začeli iskati možne rešitve.  

Največ denarja za 1,2-milijardni projekt bo sicer na podlagi investicijskega plana šel iz našega proračuna. Približno petino - ali točno 250 milijonov - pa je evropskih sredstev, ki jih bo v primeru izgube država morala iskati drugod.