Evropski komisarji so po vrsti poudarjali pomen skupnega evropskega denarja za Evropsko unijo in njeno povezovanje, nekateri člani komisije pa so celo razkrili načrte, kako bodo prve evre porabili.
"Evro je simbol naše volje po skupnem napredku," je menil Pedro Solbes iz Španije, in dodal, da gre za "zgodovinski dogodek, ki predstavlja tudi logističen in strateški izziv brez primere." Njegov irski kolega David Byrne pa je Evropejce pozval, naj "vzamejo v roke kovance in vidijo realnost Evrope".
Združeni, a ne uniformirani
Številni komisarji so v rokah vrteli sveže nakovane kovance skupne evropske valute, ki imajo eno stran skupno, druga pa je različna v vsaki od 12 držav evroobmočja, v katerih bo od začetka prihodnjega leta v obtoku evro. "Združeni, toda ne uniformni, to pomenijo kovanci," je bil prepričan Francoz Michel Barnier, medtem ko je šef bruseljske ekipe, Italijan Romano Prodi, napovedal, da se bo 1. januarja 2002 takoj po polnoči odpravil na ulice in skušal zapraviti svoje prve evre. "Upam, da mi bo uspelo kupiti šopek rož za soprogo," je izdal načrte. Sicer je ob odprtju zasedanja Prodi še poudaril, da je evro "simbol enotnosti in napredka Evrope, obenem pa tudi porok stabilnosti in gospodarske rasti".
S kovancem bo kupil francosko bageto
Pascal Lamy, po rodu sicer iz Francije, namerava belgijske kovance odnesti s sabo v domovino, kjer bo preživel praznike. "Šel bom in kupil francosko bageto s kovancem, na katerem je upodobljen belgijski kralj, nato pa bom 3. januarja že v Bruslju, kjer bom ob nakupu uporabil kovanec za 50 centov s podobo ljubke Marianne (Marianne je simbol Francije)," se je veselil. Španka Loyola de Palacio je poudarila učinek evra na podjetja in potrošnike, saj naj bi ta prinesel "povečanje notranje konkurenčnosti in zmanjšanje transakcijskih stroškov." Michaele Schreyer iz Nemčije pa je menila, da evro "ne predstavlja le gospodarskega projekta, temveč tudi skupno prihodnost in pomemben skok v evropskem povezovanju".
Sicer so v državah evroobmočja že ob koncu minulega in v začetku tega tedna izdali t.i. prve pakete (starter kits) kovancev evrov, s katerimi naj bi se več kot 300 milijonov Evropejcev seznanilo z novim denarjem, odziv pa je bil zelo dober. Lamy je ob tem izrazil prepričanje, da bo takoj po novem letu prišlo do podobnega navala tudi na bančne avtomate, ko bodo ljudje lahko dobili v roke tudi bankovce skupnega evropskega denarja. "Nekateri avtomati se bodo najbrž pokvarili, a nič za to; ljudje bodo pač počakali na naslednji dan," je prepričan Lamy. Komisar Solbes, ki je bil kot pristojen za monetarne zadeve nemara celo najbolj vpleten v priprave na dejanski prihod evra, načrtuje, da bo 1. januarja 2002 "napadel" kar dva avtomata; prvega v Bruslju, drugega pa v Madridu.
Skeptični Britanci brez evrodenarja
Optimistični so pred prihodom evro gotovine celo komisarji iz treh držav - Velike Britanije, Danske in Švedske -, ki evra ne bodo uvedle. Neil Kinnock z Otoka je v poskusu, da bi skeptične rojake prepričal, da je evro dobra stvar, poudaril, da je Velika Britanija v soseščini evroobmočja, zato ima pri tem, kako bodo potekale stvari, pravico do soodločanja. "Če želimo dobiti izkušnjo, moramo biti noter," je prepričan Kinnock. Članica komisije iz Švedske, Margot Wallstroem, pa je dejala, da bo evro simbol "enotnosti Evrope, stabilnosti, nizke inflacije, pa tudi nižje stopnje brezposelnosti".
Evropski komisarji, ki so si bili enotni v oceni, da evro predstavlja otipljiv dokaz o tem, kako daleč je prišla Evropa v prizadevanjih, da bi pustila za seboj stoletja vojn in delitev, so si nato ogledali t.i. evro vas, ki jo sestavlja dvanajst avtobusov iz 12 držav članic evroobmočja, v katerih se odvija informacijska kampanja. "Kakorkoli že, evro je dobra zadeva," je sklenil Frits Bolkestein z Nizozemske.
