Temeljna cilja privatizacije NLB sta krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti banke z izboljšanjem poslovanja ter doseganje ustrezne kupnine za državo za zmanjšanje javnega dolga. Uradno višina kupnine še vedno ni znana, po neuradnih podatkih pa se vrti okrog 97 milijard tolarjev. Komisija tudi ugotavlja, da je po mnenju uprave NLB, kot je opredeljena v pogodbenih dokumentih, v skladu s cilji NLB.
Po besedah ministra Ropa je za končno odločitev pristojna vlada, "naša naloga pa je predvsem ta, da pripravimo čim boljše pogodbe in izpogajamo čim boljšo ceno zato, da se bremena davkoplačevalcev oz. javni dolg čimbolj zniža". Glede cene je dejal, da ta do zaključka pogajanj ni dokončna, glede vlog deviznih varčevalcev Ljubljanske banke iz republik nekdanje Jugoslavije pa zagotovil, da v nobeni pogodbi te niso neposredno omenjene.
Uradno ni znano, kako so uredili problem varstva pred morebitnimi obveznostmi do varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. "To nikoli ni bila tema razgovorov, prav tako ne more biti direktno predmet te pogodbe. Tisto, kar jasno piše v dokumentih in pri čemer smo vse skozi vztrajali, je, da ne obstojijo nobene obveznosti med nekdanjo in Novo Ljubljansko banko," pojasnjuje minister Rop.
V belgijski banki KBC so po objavi odločitve komisije povedali, da bodo s pozitivnimi občutki počakali na dokončno odločitev. Poudarili so, da do takrat odločitve komisije ne smejo komentirati, saj so do konca poteka pogajanj zavezani k molčečnosti.
Belgijska banka mora po morebitni dokončni odobritvi prodaje s strani slovenske vlade za dovoljenje za nakup delnic NLB pridobiti še dovoljenje osrednje slovenske finančne institucije. Pri tem pa se odpira nova razprava. Kot določa zakon o bančništvu, Banka Slovenije soglasje za delež glasovalnih pravic izdaja postopno; ko kupec doseže ali preseže 20, 33 ali 50 odstotkov deleža v kapitalu neke banke. Če Belgijci v NLB kupijo 34-odstotni delež manj ena delnica, Banko Slovenije lahko zaprosijo za soglasje za posredno ali neposredno pridobitev 33- do 49,9-odstotnega deleža upravljalskih pravic v NLB. V primeru izdaje takšnega soglasja KBC ob morebitnem povečanju lastniškega deleža do 49,9 odstotka ne bi bilo potrebno vnovič zaprositi za soglasje slovenske centralne banke.
Komisija bo v naslednjih dneh pripravila poročilo s predlogom za prodajo in ga skupaj z obrazložitvijo ter vsemi pogodbenimi dokumenti poslala na ministrstvo za finance. Končno odločitev o prodaji državnega deleža v največji slovenski banki mora sprejeti vlada, ki bo v primeru potrditve odločitve komisije nato postopek privatizacije NLB nadaljevala v skladu s sprejetim programom.
