Delo misije se je končalo uspešno, so na današnji novinarski konferenci dejali guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, novi slovenski premier Anton Rop in vodja delegacije IMF Biswajit Banerjee. Kot so poudarili, je glavni izziv Slovenije priprava na vstop v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 in posledično zniževanje inflacije.
Banerjee je izpostavil dejstvo, da zniževanje inflacije ni naloga le monetarne politike. "Podporo potrebuje predvsem v koordinaciji relativnih cen in konservativni fiskalni politiki, največjo pa v plačni politiki," je dejal. Ob tem je pojasnil, da bo v času, ko bo Slovenija vstopala v ERM 2, torej ko bo določila centralno pariteto, najbolj potrebna resnična fleksibilnost v politiki plač. Tu pa bo po njegovem mnenju izrednega pomena tudi odprava indeksacije na vseh področjih.
Kot določa program za uresničevanje inflacijskih ciljev, se bodo regulirane cene v prihodnjem letu zvišale agregatno za 5,1 odstotka, je pojasnil Rop. V IMF pozdravljajo doseženo stopnjo koordinacije glede oblikovanja administrativnih cen v prihodnjem letu in priporočajo, naj vlada nadgradi ta dosežek in oblikuje srednjeročni načrt glede sprememb administrativnih cen, je dejal Banerjee.
Slovenija mora znižati inflacijo na približno štiri odstotke leta 2004. Pred vstopom v ERM 2 mora tako tudi poskrbeti, da bodo preostale politike dovolj fleksibilne, da bodo ustrezno podpirale monetarno politiko. "Po vstopu bodo namreč te politike postale ključne," je opozoril vodja delegacije IMF. Gaspari pa je izpostavil, da so cilji, ki si jih je postavila Banka Slovenije, če ne bo velikih presenečenj v mednarodnem okolju, dosegljivi brez izrazitih negativnih posledic za slovensko gospodarstvo.
Proračunski primanjkljaj IMF ne skrbi, Banerjee pa je opozoril, da bi morali biti proračunski odhodki bolj fleksibilni. Tako bi namreč lažje blažili morebitne šoke, kot je rast cene nafte ipd. Ob tem je Rop, minister za finance v odstopu in predsednik nove vlade, povedal, da so poleg tega tudi tveganja, pogojena z gospodarsko rastjo v državah, ki so največje slovenske zunanjetrgovinske partnerice, ter tveganja, ki so pogojena z delovanjem davčnega sistema ob vstopu v EU. Znova je opozoril, da je za to potrebno doseči večjo robustnost finančnega sistema.
IMF je med drugim tudi ugotovil, da sedanji tečajni režim, to je uravnavano drsenje, v sodelovanju z drugimi politikami, zagotavlja doseganje zastavljenih ciljev, je še dodal guverner Banke Slovenije. Kot je opozoril, pri tem za denarno politiko obstajajo določene omejitve, predvsem učinkovita sterilizacija ob velikih neto pritokih finančnih sredstev iz tujine. "Pričakujemo še nekaj takih sunkov kot letos in lani, ki jih sicer ne moremo napovedati, smo pa na njih pripravljeni," je poudaril Gaspari.
