Kdo je kupil največ?

Cena za delnico NLB je v postopku javne ponudbe delnic (IPO) postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, določenega med 51,50 in 66 evrov. Država je za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob upoštevanju posebne stabilizacijske opcije bi delež lahko narasel na 65 odstotkov. 

Dosežena cena v prvi javni ponudbi delnic pomeni, da bo tržna kapitalizacija oz. tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja delnic na Ljubljanski in Londonski borzi 14. novembra dosegla 1,03 milijarde evrov, so sporočili iz NLB in Slovenskega državnega holdinga (SDH). Za primerjavo, knjigovodska vrednost kapitala je bila ob koncu junija 1,51 milijarde evrov.

SDH je uveljavil tudi opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB. V primeru, da bo opcija presežne dodelitve uveljavljena v celoti, se bo izkupiček za državo povečal na 669,5 milijona evrov, kar bi pomenilo 65 odstotkov osnovnega kapitala NLB.

Pri opciji presežne dodelitve gre za stabilizacijski mehanizem. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki so se zanimali za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, del delnic zadržala in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene. 

Vlagatelji imajo do 14. novembra čas za vplačilo

Delnice naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra, ko je predvidena tudi poravnava prodaje delnic. Do takrat imajo tako vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev. 

"Zelo smo ponosni, da smo danes zaključili s ponudbo delnic NLB. Današnja objava je pomemben mejnik v procesu privatizacije in pri izpolnitvi naših zavez Evropski komisiji. Pozitiven odziv in odobravanje s strani globalnih institucionalnih vlagateljev nas je zelo razveselilo in z veseljem pričakujemo vpis novih delničarjev v delniško knjigo," je ob tem zapisala predsednica uprave SDH Lidia Glavina.

Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pa je izrazil zadovoljstvo, da je postopek potekal uspešno. "Veselimo se priložnosti in izzivov, ki jih bo družbi prinesla kotacija na borzi in se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem deležnikom v tem zahtevnem procesu za korektno in aktivno sodelovanje," je pristavil.

Dejstvo, da slovenske oblasti izvajajo svoje zaveze, pozdravljajo tudi pri Evropski komisiji. Na podlagi teh je komisija avgusta letos sprejela tudi odločitev o odobritvi državne pomoči NLB, pozdravlja dejstvo.

Delež, ki je ostal v lasti države, bo treba prodati do konca prihodnjega leta

Država je v tem postopku po zavezi, dani Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013, prodajala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico NLB. Delež, ki je tokrat ostal v lasti države, bo ta morala prodati do konca prihodnjega leta. Ker bodo delnice banke kotirale na borzi, bodo ti postopki precej lažji. 

Banka pa bo morala vse do izpolnitve prodajne zaveze Bruslju izvajati vsaj del izravnalnih oz. kompenzacijskih ukrepov. NLB bo tako zaprla dodatne bančne podružnice na domačem trgu, 14 jih namerava zapreti v začetku decembra. Ker prodaja 75 odstotkov minus ene delnice ne bo izvedena do konca letošnjega leta, pa bo morala tudi sprožiti prodajo svojega deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita.

Mali vlagatelji vplačali nekaj manj kot 30 milijonov, razliko jim bodo vrnili do 15. novembra

V postopku IPO so večino delnic ponudili v odkup institucionalnim vlagateljem, manjši del pa tudi malim vlagateljem v Sloveniji oz. fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni investitorji. Ti so lahko vpisali najmanj 10 delnic in jih plačali po ceni 66 evrov. Neuradno so vplačali za nekaj manj kot 30 milijonov evrov delnic. V NLB jim bodo razliko vrnili do 15. novembra.

Tako naj bi mali vlagatelji v tej ponudbi v NLB pridobili nekaj več kot tri odstotke delnic NLB, ki bodo začele kotirati, institucionalni pa 97 odstotkov. Prodajalec je načrtoval prodajo prvim v obsegu 10 odstotkov, drugim preostanek, a si pridržal pravico, da delnice po potrebi prerazporedi iz ene v druge tranšo.

Največja institucionalna kupca sta ugledni ameriški finančni sklad in EBRD

Kot je razvidno iz obvestila NLB in SDH o doseženi ceni, sta največja posamična institucionalna kupca delnic ugledni ameriški finančni sklad Brandes Investment Partners, na katerega bo odpadel 7,6-odstotni lastniški delež, in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki bo lastnica 6,3 odstotka delnic banke. Ker podatki o lastnikih delnic v Londonu niso javni, podrobnejši podatki o razpršeni strukturi tujih lastnikov sredi meseca ne bodo znani.

Brandes Investment Partners je po navedbah s spletne strani sklad, ki vlaga v podcenjene delnice, EBRD pa je v lastništvo NLB vstopa že drugič, saj je sodelovala v delni privatizaciji NLB leta 2002. Takrat je kupila petodstotni delež, ki ga je prodala leta 2008.

Izogniti so se želeli najbolj plenilskim vlagateljem

Neuradno je bilo ponudb precej več od števila delnic, ki jih je sprejel SDH kot prodajalec. Slišati je, da so se s takšno odločitvijo v upravljalcu državnih naložb izognili najbolj plenilskim vlagateljem, obenem pa si oblikovali blažilec, če bi šlo kaj narobe.

Pol leta po začetku kotacije delnic velja sicer moratorij, a nato je pričakovati, da bo na podlagi dodatka k objavljenemu prospektu in predhodnega dogovora z zainteresiranimi vlagatelji SDH prek borze prodal še preostale delnice do nadzornega deleža.

Banka pa bo morala vse do izpolnitve prodajne zaveze Bruslju še naprej izvajati izravnalne oz. kompenzacijske ukrepe. Za NLB ostajajo v veljavi zaveze, ki jih ta izpolnjuje od prejema državne pomoči. Pomembna zaveza je glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobrila nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. NLB prav tako ne sme sklepati poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja, kot so lizinški posli, in ima še naprej prepoved prevzemov.

Pomoč banki je leta 2013 znašala 1,56 milijarde evrov

Država je banko prodajala že lani, a jo je na točki soglasja k cenovnemu razponu ustavila vlada kot skupščina SDH, in to zaradi nezadovoljstva s takratnim razponom med 55 in 71 evri (ob knjigovodski vrednosti delnice 65,50 evra) ter zaradi tveganj, povezanih s sodnimi postopki na hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Odločanje je na vlado preložil nadzorni svet SDH.

Številke ob lanski in letošnji prodaji niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani. Znesek vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička in zadržani dobiček.

NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 pa je znašala 1,56 milijarde evrov.