Izvoz oživlja slovensko gospodarstvo

Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. To je prvi realni porast BDP po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju 2010 v primerjavi s prvim četrtletjem 2010 realno zvišal za 1,1 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem 2009 pa za 1,5 odstotka.

Samo za primerjavo: nemški bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim okrepil kar za 2,2 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih 20 letih. V primerjavi z istim obdobjem lani se je BDP zvišal kar za 4,1 odstotka.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da "so se skladno s pričakovanji pozitivni signali, ki so že v prvem četrtletju izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, v drugem četrtletju še okrepili, manjše spodbude prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi ter gibanji na trgu dela."

Izvoz si je opomogel

Za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos je bilo ključnega pomena zelo okrepljeno zunanje povpraševanje. Izvoz blaga in storitev se je na letni ravni zvišal za 11,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 14,2 odstotka, izvoz storitev pa za 1,2 odstotka. Stopnje rasti izvoza so se s tem vrnile na ravni, ki so jih dosegale pred začetkom gospodarske krize.

Rast uvoza je bila podobna rasti izvoza; uvoz blaga in storitev je bil za 10,2 odstotka višji kot pred letom. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival pozivno v višini 0,9 odstotne točke.

Aktivnosti v gradbeništvu najnižje doslej

Vasle je poudaril, da "se je aktivnost v gradbeništvu nasprotno še znižala in je dosegla najnižjo raven v obdobju krize". Po močni ekspanziji v preteklih letih je bila raven aktivnosti v drugem četrtletju letos v stanovanjski gradnji nižja kar za 53 odstotkov glede na vrh aktivnosti v tem segmentu gradbeništva, v gradnji inženirskih objektov za 37 odstotkov in v gradnji nestanovanjskih stavb za 30 odstotkov.

Poraba gospodinjstev upada

Izdatki za končno potrošnjo so bili v drugem četrtletju letos glede na enako lansko obdobje nespremenjeni. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se zmanjšali za 0,3 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo pa zvišali za 0,7 odstotka.

Pahor: Smo na poti počasnega, a zanesljivega okrevanja

Danes objavljeni podatek o gospodarski rasti v letošnjem drugem četrtletju po besedah premierja Boruta Pahorja kaže, da se začenja počasen, a zanesljiv vzpon gospodarske rasti. Ta ne bo zelo visok, a bo omogočil, da se bo Slovenija vrnila na pot resnega okrevanja, je dejal. "To okrevanje pa ni tako silovito in strumno, da bi poslej lahko živeli brez skrbi," je ugotovil Pahor in dejal, da so zato potrebni ukrepi, ki bodo dolgoročno utrdili to gospodarsko rast.

Tajnikar: Izvozu dobro kaže

Ekonomist Maks Tajnikar je četrtletno gospodarsko rast ocenil kot pričakovano. "Že nekaj časa govorim, da je bilo zadnje leto v znamenje boja med dobrim in zlim. Dobro je bilo izvozno gospodarstvo, ki iz meseca v mesec pospešuje svojo rast. Tisti del izvoznega gospodarstva, ki v celoti izvaža, je po zadnjih podatkih na letni ravni rasel celo za 23 odstotkov. Na drugi strani pa je bilo zlo, ki je bilo v glavnem vsajeno v gradbeništvo, ki po zadnjih podatkih še ni čisto doseglo dna, je pa verjetno blizu. Bilo je samo vprašanje trenutka, kdaj bo dobro premagalo zlo," je pojasnil Tajnikar.

Kot je ocenil, izvoznemu delu slovenskega gospodarstva zelo dobro kaže, opozoril pa je, da v tem trenutku ni domačega povpraševanja. "Tako da ne moremo doseči rasti iz leta 2005 do 2007, ki sicer ni bila zdrava rast, temeljila je na domačem, zlasti investicijskem povpraševanju, ki pa ga trenutno ni in ga v prihodnjih mesecih ni pričakovati," je izpostavil.

Da bi se gospodarska rast v prihodnje zmanjšala, Tajnikar ne pričakuje, dopušča pa možnost nihanj rasti. Opozoril je, da je del gospodarstva vezan tudi na Balkan, kar bo še nekaj časa slabilo našo rast, saj je jug še vedno v krizi in bo še nekaj časa.

Mencinger pričakoval celo višjo rast

Ekonomist Jože Mencinger je rast pričakoval, menil pa je, da bo celo nekoliko višja, saj je bilo lansko drugo četrtletje močno negativno. Tudi v tretjem četrtletju pričakuje pozitivno rast, saj meni, da za Nemčijo zaostajamo četrtletje in pol, ta država pa je imela v drugem četrtletju rast gospodarstva.

"Naša rast je najbolj odvisna od izvoza v EU. Smo zelo močno povezani z dogajanji v Nemčiji, ne moremo pa pričakovati nekih rekordno visokih rasti, kakršne smo imeli v preteklosti," je izpostavil. Prepričan je, da so rasti, ki so višje od štirih odstotkov, na letni ravni za Slovenijo neprimerne, ker to pomeni, da se moramo zadolževati, saj naši prihranki zadoščajo za do štiriodstotno gospodarsko rast.