Gospodarstvo

Konec motorjev na notranje izgorevanje: se streljamo v koleno?

Dunaj, 07. 02. 2023 10.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Motorji z notranjim izgorevanjem naj bi se poslovili do leta 2035. To tudi pomeni razcvet e-mobilnosti. In čeprav je izvajanje načrta že v teku, je neznank toliko, da jih ni malo, ki menijo, da bi morali imeti Evropejci več besede pri sprejemanju strategije, ki bo zaznamovala njihova življenja – in v kateri so morda hude napake.

Mobilnost prihodnosti? Kaj je najbolje za okolje, gospodarstvo in ljudi?
Mobilnost prihodnosti? Kaj je najbolje za okolje, gospodarstvo in ljudi? FOTO: Shutterstock

Številni so nad idejo bolj zelenega gospodarstva, predvsem mobilnosti, navdušeni. Ne le, da naj bi bila poteza dobra za okolje, predvsem bo odlična za vlagatelje. EU namerava za zeleno transformacijo sprostiti milijarde evrov sredstev, zanimanje zasebnih investitorjev je tako razumljivo visoko – vsak pač računa na svoj kos pogače v procesu, ki naj bi bil največji gospodarski preobrat po industrijski revoluciji. 

Ker klimatski alarmi zvonijo, ni veliko posluha za kritike, ki pa opozarjajo, da smo morda na poti v past. Kar naj bi bilo dobro za okolje – pri čemer "naj bi bilo" uporabljamo, ker nove tehnologije prinašajo nove izzive, ki lahko prav tako povzročijo degradacijo okolja in večanje neenakosti v družbi – namreč veča odvisnost Evrope od ZDA in Kitajske. 

Pri avstrijskem krone.at se tako sprašujejo, ali se morda Evropa ne strelja v koleno, ko tako hiti z zeleno transformacijo. 

Če kaj, nas je covid naučil težav odvisnosti v dobavni verigi. Vojna v Ukrajini je te težave še bolj izpostavila. A če smo bili prej precej odvisni od Moskve, naj bi zdaj pretirano večali odvisnost od ZDA in Kitajske. 

Težava zelenega prehoda je namreč, da je odvisen od redkih zemljin. Države, ki jih imajo, tako sedijo na pravem bogastvu, saj so nujne za elektromotorje. Najdemo jih tudi v vetrnih turbinah in baterijah. To pomeni, da so tudi dejavnik moči v svetovni politiki – še posebej, če se bo EU res povsem odpovedala motorjem z notranjim izgorevanjem po 2035. 

Toda rudarjenje teh rudnin je "umazan posel" v več pomenih – tako dobesedno, ker gre za naporno delo, zapleten postopek, pridobljeno pa je težko reciklirati, kot v smislu, da so velika nahajališča na območjih, kjer je malo govora o pravicah delavcev, otroškem delu, uničevanju okolja. 

A očitno je EU v imenu zelene transformacije pripravljena kakšno kršitev pravic tudi spregledati. In te težave so prisotne že zdaj, z večanjem povpraševanja pa se bodo le še večale. 

Izraz redke zemljine je krovni izraz za 17 rud, ki vsebujejo srebrno lesketajoče se kovine. Najbolj znan element je neodim – nujno potreben za magnete, na primer v elektromotorjih. Potem so tukaj še lantan, samarij, prometij, evropij, lutecij ... Doslej odkrite zaloge so neenakomerno porazdeljene – večina jih leži v tleh Azije. Trg obvladuje Kitajska, ki bi ji sicer lahko konkuriral Vietnam, ki ima ogromna nahajališča, vendar je doslej proizvedel le majhne količine. Prav tako Brazilija. Za Evropo je še najboljša novica najdba nahajališča na Švedskem. A za megalomanske zelene načrte Evrope tudi to ne bo dovolj. 

Kitajsko tako vse skupaj postavlja v močan gospodarski položaj. EU se tega zaveda in želi neodvisnost, ki pa jo bo težko doseči, čeprav je svet vendarle nekoliko zmanjšal odvisnost od Kitajske. Kot navaja krone.at, je pred desetimi leti 90 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemljin izviralo iz Kitajske, danes je ta delež padel na 60 odstotkov. 

A vprašanje je: kako zeleno je zeleno? Rudarjenje redkih zemljin ustvarja ogromne količine odpadne vode, ki je onesnažena s kemikalijami in težkimi kovinami. Kakšno ceno plačajo okolje in ljudje, je jasno vidno v regijah jugovzhodne Kitajske, kjer tako rudarijo že 30 let. 

Ob vrsti novih težav se številni še vedno sprašujejo, ali je dejansko v najboljšem interesu Evrope, da na lastno pobudo odpravi svojo vodilno industrijo – avtomobilski sektor je eno redkih področij, kjer je Evropa vodilna na področju strojne in programske opreme. 

Tudi Evropska komisija v odgovoru avstrijski poslanki Barbari Thaler (ÖVP), ki ga povzema krone.at, priznava, da se pravzaprav podajamo v neznano. Tri najpomembnejše ugotovitve iz tega odgovora so: prepoznana je odvisnost od Azije, cene baterij so se zaradi globalnih razmer povišale, le nove kemične sestave bodo verjetno znova znižale stroške. Hkrati je res, da ekonomske odvisnosti posameznih držav EU niso bile analizirane.

"EU je tik pred tem, da naredi zgodovinsko napako. BMW z motorjem iz Steyrja, ki deluje na gorivo ali biogorivo iz Avstrije, bolj pomaga podnebju kot e-avtomobil iz Kitajske ali Amerike, ki deluje na elektriko iz termoelektrarne. Ljudje so naivni. O tem bi morali vsaj razpravljati," na vse skupaj pravi Thalerjeva. 

Osnovna predpostavka EU je bila, da se bodo ob prehodu v Evropi gradile tovarne električnih baterij in se bodo odpirala nova delovna mesta. 

Potem pa so ZDA sprejele "Inflation Reduction Act" (IRA). Gre za več milijard vreden naložbeni paket za zmanjšanje inflacije, po katerem bi ameriška industrija postala varna za podnebje in prihodnost. 

Že res, da je Evropa ogorčeno protestirala, a seveda brez vidnega uspeha. In tako v Bruslju priznavajo, da je to grožnja evropskim načrtom: zaradi višjih cen energije v Evropi in privlačnih ameriških subvencij bi se evropska podjetja lahko preselila v ZDA.

Črni scenariji tako pravijo, da se Evropa odpoveduje "lastnemu motorju", sadove pa bodo želi v ZDA in na Kitajskem. Pri čemer ne gre zanemariti dejstva, da evropske države obema gospodarstvoma že tako izdatno pomagajo s subvencijami za e-avtomobile. Te države tako ustvarjajo "zelena delovna mesta", ki jih spodbujajo evropske prepovedi – denar pa ne gre v žepe Evropejcev. 

Če pa bi Evropi vendarle uspelo postaviti tovarne, še vedno ni rešeno vprašanje odvisnosti od surovin. Ne v odnosih s Kitajsko ne v odnosih z ZDA ni jasnega zaščitnega mehanizma za uvoz. Visok politični vir, ki sicer ostaja neimenovan, je za krone.at ocenil, da ta mehanizem ne obstaja, ker se želi preprečiti,  da bi biogoriva ali e-goriva prav tako veljala za CO2 nevtralna: "To bi ohranilo motor z notranjim zgorevanjem pri življenju kot alternativo e-avtomobilom."

Stranski učinek prehoda na e-mobilnost v Evropi naj bi bil tako po mnenju kritikov gospodarski upad kontinenta v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Kritiki tudi menijo, da je Evropa, ko gre za odnose in interese obeh velesil, veliko preveč naivna. In opozarjajo še na nekaj: če cene elektrike v naslednjih nekaj letih ne bodo padle, bo vožnja z e-avtomobilom dražja od vožnje z vozilom na motor z notranjim izgorevanjem. 

Se pa seznam potencialnih izzivov ne konča le pri tovarnah, delovnih mestih in materialih. V Nemčiji že opažajo težave z električnim omrežjem, saj nadgradnja le-tega ne dohiteva hitrosti prehoda na električna vozila in toplotne črpalke. Tako že omejujejo možnost domačih polnilnic, saj to ogroža stabilnost omrežja. Drži, da država načrtuje izgradnjo, toda lastnike e-avtomobilov in toplotnih črpalk skrbi, da se to ne bo zgodilo dovolj hitro – oni pa bodo tisti, ki bodo nosili posledice neizpolnjenih obljub. 

Pristojni zaradi groženj stabilnosti omrežja namreč, po poročanju focus.de, razmišljajo o tem, da bi operaterji elektroenergetskih omrežij dobili možnost, da začasno omejijo napajanje v nizkonapetostnih distribucijskih omrežjih, da se izognejo preobremenitvi. Ali povedano drugače – domača polnilnica električnega vozila ne bi mogla polniti s polno močjo, toplotne črpalke pa bi prav tako delovale z zmanjšano močjo.

Ameriška agencija za varstvo okolja EPA sicer vztraja, da so električna vozila še vedno najboljša izbira, ko gre za vozila prihodnosti. Zavračajo ocene, da njihov vpliv na okolje, če vštejemo izdelavo, ni veliko manjši od vozila na notranje izgorevanje. 

"Nekatere študije so pokazale, da lahko izdelava tipičnega električnega vozila povzroči več onesnaženja z ogljikom kot izdelava bencinskega avtomobila. To je zaradi dodatne energije, ki je potrebna za izdelavo baterije EV. Kljub temu so v življenjski dobi vozila skupne emisije toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo, polnjenjem in vožnjo električnega vozila, običajno nižje od skupnih emisij toplogrednih plinov, povezanih z bencinskim avtomobilom. To je zato, ker imajo električna vozila ničelne emisije iz izpušne cevi in so običajno odgovorna za bistveno manj toplogrednih plinov med delovanjem," navajajo. 

In še: "Raziskovalci v nacionalnem laboratoriju Argonne so ocenili emisije tako za bencinski avtomobil kot za električno vozilo za 500.000 kilometrov. Po njihovih ocenah so emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje električnih vozil in ob koncu življenjske dobe višje, skupni toplogredni plini za električna vozila pa so še vedno nižji od tistih za bencinske avtomobile."

V Evropi je bilo medtem lani prodanih več električnih avtomobilov kot kadar koli prej. Ta vozila so lani pri novih registracijah v EU dosegla dvanajstodstotni tržni delež. Delež povsem električnih avtomobilov se je povečal za tri odstotne točke na najvišjo raven doslej, delež hibridov pa za skoraj 23 odstotkov, je pred dnevi objavilo evropsko industrijsko združenje Acea. 

So se pa proizvajalci pritoževali nad pomanjkanjem materialov, predvsem čipov, poroča Tagesschau. Številni proizvajalci avtomobilov ne morejo slediti povpraševanju, je za medij ocenil Jürgen Pieper, avtomobilski analitik: "Dobavni roki za električne avtomobile so izjemno dolgi."

Povpraševanje po e-avtomobilih se je povečalo tudi zaradi državnih subvencij. Nekateri poznavalci pa že opozarjajo, da bi se lahko trend umiril, če se bodo subvencije zmanjšale.  Prav tako mnoge, ki razmišljajo o takšnem vozilu, motijo zvišane cene elektrike, ki dražijo polnjenje. 

Vlada v Nemčiji želi do leta 2030 na cestah 15 milijonov električnih avtomobilov, lani jih je bilo nekaj manj kot milijon. Večja hitrost razvoja e-mobilnosti je trenutno glavni moto v državi, a kot rečeno, manjkajo tako pomembni infrastrukturni elementi kot tudi to, da domači avtomobilski proizvajalci dohitijo kitajsko konkurenco. 

Kitajski proizvajalci avtomobilov skušajo v Evropi osvojiti predvsem trg cenejših električnih avtomobilov. Nemški proizvajalci pa se bolj osredotočajo na premium segment dragih električnih avtomobilov. Vprašanje pa je, kaj bo strategija dolgoročno prinesla evropski avtomobilski branži. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (256)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

brabusednet
04. 02. 2024 12.26
Golob bo sigrno za elektriko je to zanj zlata jama in subvencije povrh.
aljana
07. 03. 2023 12.27
-1
Morda bi bila najboljša vizija za Evropo, da se bi povezala in modernizirala v (hitrem) vlakovskem prometu in ukinila notranje letalske linije . Če bi začeli tukaj pospešeno delati, ne bi zgrešili...Ko bi ljudje imeli hitrejšo, cenejšo in varnejšo alternativo avtom in kamionom, jo bi vsi uporabljali...ko imamo dobro alternativo, lahko v mestih ukinemo avtomobilski promet, kar bi bilo naravnost idealno.
Samo.Jst
20. 02. 2023 08.45
Glede na reakcijo javnosti, imam občutek, da tudi ta juha se ne bo pojedla tako vroča kot se je skuhala. Osebno me najbolj moti, da so vrgli v koš za odpis tudi PHEV, ki je trenutno daleč najboljša opcija za večino družin (vsaj v Sloveniji). Statistično gledano velika večina lastnikov avtomobilov dnevno ne naredi več kot 50 ali 60km, kar lahko v večini primerov opraviš izključno kot EV, ostane pa ti bencinski agregat za daljše poti in izredne razmere, da se lahko mirno podaš na pot kamorkoli in kadarkoli. Ultimativna združitev pa je PHEV z motorji na E85 - ethanol.
24urbutalci
09. 02. 2023 09.56
+2
Jah, sej to “zeleno” elektriko se gre samo višji in najvišji sloj in industrija z veseljem ponudi drage e-avtomobile idr. Vsi ostali bodo ostali na obstoječem, in z večjo mobilnostjo/dostopnostjo. Medtem ko bodo bogataši cele dneve polnili e- avtomobile tako kot mobitele, nekak.
Oknaj 4
08. 02. 2023 18.53
+4
To igro se gre samo denar. Samo v luft pogledaš kadar je jasno hitro naštejem 20 letal ,na morju so največje ladje sploh velike packe in tudi izdelava baterije je daleč od ekologije
Nanuk
08. 02. 2023 16.17
+5
Evropa ! kot zgleda je Ursula in Bruselj Evropa ! narod se s tem sigurno ne strinja ! največji osnaževalki planeta ZDA in Kitajska se pa na široko smejita
Samo.Jst
20. 02. 2023 08.34
Michel Franco HD
08. 02. 2023 13.07
+6
Pisalo se je leto 1889 takrat je bil patentiran prvi avto z agregatom-motorjem na notranje izgorevanje. Standard emisij 0 😳. Prvi katalizatorji so se vgrajevali nekje v poznih '70 ali zgodnjih '80. V Evropi zgodnja '90 Mercedes benz. Leta '93 so uzakonili katalizator v vsa nova vozila. Tudi za Renaulta 5 petka 1.4B. 😯 In tako se je rodil standard emisij 1 😂🤔 Torej razmak več kot 100let. Približno slabo desetletje je bilo mir. Po tem so se standardi kar hitro zviševali. Z vidika motoroznanstva bolj ali manj uspešno! Zdaj pa hočejo v zgolj 2 desetletij preiti na nič emisij v vozilih ki so avtomobile( Grško:sami se premikajo.) ali po domače avtih. To tako hitro brez 'žrtev' in velikih cen preprosto ne gre!!!!!
martin celin
07. 02. 2023 19.00
+1
Varstvo okolja na način še večjega onesnaženja. Trajnostno je vodik,ki pa dokler nimamo fuzijske elektrarne še čaka na preboj.
Rafael Kramar
08. 02. 2023 08.31
-3
perjad
09. 02. 2023 13.59
Petur
07. 02. 2023 15.12
+15
dizelski motor današnjih generacij bo še mnoga leta najboljša opcija.pred iztekom si bom nabavil še novega.
Rafael Kramar
08. 02. 2023 08.33
+1
Mal pohiti. Jaz že 14 mesecv čakam na kombi...😜
Aijn Prenn
08. 02. 2023 12.47
+2
Sodobni dizelski motorji se bodo kmalu približali izkoristku 45% kolikor imajo izkoristek najboljše termoelektrarne.
Mizainstol
07. 02. 2023 15.10
+7
Dober clanek. Lepo pokaze hvaleznost(beri hinavscino in ekonomsko racunico)nasih ameriskih prijateljev za vojno, ki jo bijemo proti Rusom.
Aristotle
07. 02. 2023 18.00
+6
Naivni evropski polititki pa se kar rinejo v sranje ki nam ga ameri fopajo…
nikhrast
08. 02. 2023 16.09
-5
Za svobodo, demokracijo in človekove pravice se je treba boriti, populistom s psihičnimi problemi, kot so Putin, Trump... se je treba upreti.
An ban pet podgan
07. 02. 2023 15.09
+14
Bomo kurili kolm, da bomo lahko nafilali električni avto. Še vseeno manj umazano kot proizvodnja in recikliranje baterije. 🤣🤣🤣
knap11
07. 02. 2023 15.05
+17
Evropa subvencionira e- avtomobile, Amerika in Kitajska pa bogatita na evropski račun. Se bojim, da je Evropa že izgubila priamat v več vejah razvitosti in da bo zaradi trenutne požrešnosti vse revnejša v prihodnost. Sicer pa, električni avtomobili sploh niso tako nedolžni, kot nam lažnivo, zaradi ne vem katerih vse interesov, raznoraznih lobijev tako prikazujejo in vsaj tako ali še bolj uničujejo naravo kot bencinski. Zaradi velikanskega pridobivanja enormnih količin elektrike, postavitve novih elektrarn, zaradi degradacije okolja - odpiranja rudnikov raznoraznih redkih kovin, predelave le teh, izdelave el. baterij in še in še rugih škodljivih vplivov.
knap11
07. 02. 2023 15.35
Jernej Sekirnik
07. 02. 2023 14.55
+6
Jaz bi tudi imel takšno Teslo kot ima sosed, samo on je dal okrog 130.000, res je svetoven avto, pospeški tako nori, da sem se po dolgem času počutil res vauuuuuuuu. In zdaj kupi še za ženo, pa za froce, ja pa meni ne padajo milijoni z lufta.
MiskoPol
07. 02. 2023 14.54
+19
Kako konec motorjev na notranje izgorevanje? Nemci so šele začeli kuriti na premog, še sploh sedaj, ko jim njihovi zeleni ne gledajo več pod prste, saj so na oblasti.
mr.poper
07. 02. 2023 14.49
-7
Batni motorji oz. to kaj uporabljamo sedaj je staro 130 let prihodnost je seveda v VODIKU in elektriki os . sem mnenja da se za izjemo določijo kmetijski stroji in podobno v prihodnosti ostati na pogonu ki ga poznamo je poguba !
vvvilice
07. 02. 2023 14.47
+12
Niso oni tako neumni, samo podkupljeni so, njih ne zanima kaj bo, samo da imajo dobro plačo in dodatke. Žal
mtejnm
07. 02. 2023 14.47
+15
Mene ni noben uprašal če bi meu EV.... A vas je ko uprašal če bi imeli EV? KOLIKO LJUDI SI GA LAHKO PRIVOŠČI?
rok1900
07. 02. 2023 14.40
+18
Sej niti omrežja nimamo primernega
Prototip
07. 02. 2023 14.40
+19
Ne v koleno,v butasto glavo...ameri pa kitajci žgejo na polno,evropa pa naivna ko šolarček
peglezn
07. 02. 2023 14.39
+14
Kako nas "scat" vozijo Ameri, pa to ni res...
MiskoPol
07. 02. 2023 14.57
+10
Peglezen, o naši usodi odločajo v Bruslju, torej tisti, ki jih zlahka podkupiš z vrečami denarja in EU je tvoja. Ameri to vedo, Katar tudi. Pa Rusija in Kitajska tudi.