Konec subvencij: hrane ni, 40 odstotkov koruze pa gre za biogoriva

Razlog so ugotovljeni nezaželeni učinki gojenja koruze, sladkornega trsa in oljne ogrščice na okolje.

Evropska komisija tako meni, da bi po letu 2020 proizvodnjo biogoriv podpirali le, če to pomeni občuten prispevek k zmanjšanju toplogrednih plinov, prav tako pa bi prepovedali proizvodnjo biogoriva iz krmnih rastlin, ki se lahko v prvi vrsti uporabljajo za prehrano ljudi in živali.

Kot še ugotavljajo, se ideja o biogorivih v praksi ni obnesla tako dobro kot v teoriji. Spremembe namembnosti zemljišč so imele namreč v Evropi slab učinek na okolje, pri tem izpostavljajo sekanje gozdov za ureditev njiv, kar na koncu izniči prispevek biogoriv k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju.

Bärbel Höhn iz vrst nemških Zelenih meni, da bi bil načrt, po katerem bi biogoriva počasi nadomeščajo fosilna, dober, če bi se obenem v Evropi zmanjševala poraba bencina, kar pa se ne dogaja.

Na območju Evropske unije sicer biogoriva predstavljajo 4,5 odstotka vseh prodanih pogonskih goriv. Delež bi se po dosedanjih načrtih moral do leta 2020 podvojiti. Ta cilj je sicer povezan s predvidevanji, da bi se promet na evropskih cestah do takrat znižal za okoli pet odstotkov.

Sektor biogoriv bi kljub spremembi strategije cilj še vedno lahko dosegel, v Bruslju namreč menijo, da bi morali povečati proizvodnjo biogoriva iz alg in odpadkov.

Omejitev proizvodnje goriv iz krmnih rastlin podpirajo tudi v Parizu. Francoska vlada meni, da so izjemno dober razlog za takšno odločitev rastoče cene hrane.

K razmisleku o krčenju proizvodnje biogoriv pa so pozvali tudi Združeni narodi, kjer upajo, da bi s tem lahko omilili pomanjkanje hrane zaradi suše in drugih ekstremnih vremenskih pojavov, ki so letos pustošili po vsem svetu in močno oklestili predvsem pridelek žita.

V skladu z odločbo RFS o petletni strategiji proizvodnje okolju prijaznih energentov morajo sicer ameriška naftna podjetja zagotoviti 9-odstotni delež biogoriv v letni proizvodnji pogonskih goriv. To pa v praksi pomeni, da bo v obliki goriva končalo kar 40 odstotkov koruze, katere letošnji pridelek je že tako oklestila najhujša suša v zadnjih 56 letih, ki je opustošila ameriški srednji vzhod.