Kompromisni predlog popoldne v katarski Dohi ni dobil potrebnega soglasja vseh 142 udeleženk. EU namreč ne glede na vse kompromisne predloge meni, da so potrebna nadaljnja pogajanja na področju okolja, konkurence, investicij ter delovnih in socialnih standardov. Novo različico kompromisnega predloga naj bi pripravili do opolnoči po tamkajšnjem času, udeleženci pa upajo, da bi jo lahko sprejeli v sredo zjutraj.
V petih dneh zasedanja so se udeleženci sporazumeli o možnosti dostopa revnejših držav do zdravil in podrobneje opredelili pravila antidumpinga; v zvezi z zdravili so se dogovorili, da se izjeme za patentne zaščite v proizvodnji zdravil za revnejše države podaljšajo za deset let do leta 2016.
Cilj ministrske konference v Dohi je, da bi se članice WTO sporazumele o začetku novega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, kar naj bi spodbudno vplivalo na svetovno gospodarstvo. Če bi se zasedanje WTO v Dohi končalo neuspešno, torej podobno kot ministrska konferenca WTO pred dvema letoma v Seattlu, bi bil po mnenju poznavalcev to slab znak za investitorje in finančne trge. Opaziti pa je, da se pojavljajo nove razlike med severom in jugom, saj se namesto enotnih pravil v svetovni trgovini daje prednost dogovarjanju med posameznimi regionalnimi gospodarskimi bloki.
EU je vse dni zasedanja vztrajala pri svojem stališču glede subvencij za kmetijske izdelke, ki jih nikakor ne želi ukiniti; zahtevam ostalih članic WTO po ukinitvi subvencij še posebej goreče nasprotujeta Francija in Irska.
