"Obstoječi predpisi ovirajo konkurenčnost," je na na celjskem sejmišču povedal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. V zbornici tako pričakujejo, da država čim prej pristopi odpravljanju ovir na davčnem področju, na delovnopravnem področju in na področju finančne nediscipline.
Po Klunovem mnenju bi država morala ukrepati tudi na področju združevanja razpršenih virov za podporo podjetništvu in področju zagotavljanja spodbud za dvig strokovnega, tehničnega in podjetniškega izobraževanja ter usposabljanja. Posebno področje pa predstavlja področje sive ekonomije in nelojalne konkurence, ki je zakonsko sicer že regulirano, vendar bo treba obstoječo zakonodajo prilagoditi dejanskim razmeram.
"Doslej so v Sloveniji vse predpise pripravljali in sprejemali tako, da so upoštevali zmožnosti predvsem srednjih in velikih podjetij in pri tem zanemarjali posebnosti obrti in malih podjetij," je pojasnil Klun. "Vlada je večino od 115 naših zahtev že upoštevala pri pripravi sprememb zakonodaje, pri tem so sodelovale tudi naše strokovne službe."
Predsednik Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Dare Stojan je poudaril, da je slovensko drobno gospodarsko precej nepripravljeno vstopilo v EU, saj je država skrbela za veliko gospodarstvo. "Rak rana slovenskega podjetništva je ta, da nimamo zadostnega števila zdravih podjetjih, ki zaposlujejo od pet do 50 delavcev. Takšna podjetja so kapitalsko podhranjena in tehnološko nerazvita," je dejal Stojan. Stojan vidi rešitev težav v večji fleksibilnosti trga dela in pri tem opozarja, da delodajalci z zakonom o delovnem razmerju niso imeli sreče.
Po besedah Igorja Antauerja iz združenja samo odpravljanje dela na črno nima učinka, če država ne bo razbremenila davčnih in drugih bremen za male in srednje podjetnike. Mali podjetniki morajo kar 40 odstotkov svojega časa nameniti administriranju, je še povedal Antauer.
