"Treba je razumeti, da je nekaterim energetskim podjetjem v vmesnem času, to je od ustanovitve Holdinga slovenskih elektrarn do odprtja energetskega trga 1. januarja 2003, izjemno lepo in udobno, zato ne preseneča, da si želijo to obdobje čimbolj podaljšati," je pristavil Kopač.
O reševanju nasedlih investicij pa je dejal, da so energetska podjetja do konca poslovnega leta 2001 izvedla cenitev osnovnih sredstev in poleg tega opravila tudi koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij. Vendar podjetja po Kopačevih besedah za zdaj še niso v celoti uresničila drugih nujnih korakov, kot so izločitev poslovno nepotrebnih sredstev, izločitev določenih nepotrebnih storitev ali dejavnosti ter normiranje stroškov. "Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi program reševanja nasedlih investicij vladi posredovali septembra. Program mora biti vsebinsko določen in podprt z viri in načini dodeljevanja pomoči do začetka leta 2003. To je skrajni datum, ko se bo odprl zunanji energetski trg," je opozoril Kopač.
O ta hip aktualnih prizadevanjih za kapitalsko povezovanje distribucijskih podjetij, ki sovpadajo z načrti za delno privatizacijo v distribuciji, je povedal, da je program pripravljen za obravnavo na vladi, vendar je prišlo do proceduralnega zapleta. "Po zakonu o javnih financah mora biti ob sprejemanju državnega proračuna v parlamentu obravnavano, koliko podjetij naj bi se privatiziralo. Težava je v tem, da je bila delna privatizacija elektrodistribucijskih podjetij predvidena v letu 2001 in ne v letu 2002. Tako nam mora sedaj parlament ponovno odobriti, da bi lahko začeli s privatizacijo v letošnjem letu. To je sicer formalnost, ampak brez tega ne moremo naprej," je razložil Kopač.
NEK
Od 1. julija naprej bi moral veljati slovensko-hrvaški sporazum o NEK. Kaj to pomeni z vidika dobave električne energije in delovanja elektroenergetskega sistema? "Edina sprememba je v tem, da je moral Eles tudi za drugo polovico nuklearke kot našega največjega energetskega objekta zakupiti rezervno moč v tujini za preostanek leta 2002. Sicer pa se zgodba ne začenja na novo, temveč se problemi samo odlagajo in poglabljajo," je dejal Kopač. Nesporno bo namreč treba vsaj v delu pogodbe doseči nov dogovor, saj je finančna priloga sporazuma zapadla 30. junija. "Na ta dan se poravnajo terjatve in obveznosti, od tu naprej pa naše obveznosti ponovno naraščajo. To nas bo gotovo nekaj stalo v denarju, poleg tega pa to ostaja velik politični problem v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško," je opozoril okoljski minister.
Za državnega sekretarja za energetiko Roberta Goloba, s katerim so se v zadnji številki Našega stika ločeno pogovarjali, se z neratifikacijo ni nič spremenilo v obratovanju NEK, enako ne pri njeni varnosti in upravljanju. "Ker pa je hrvaška stran ratificirala sporazum, mi pa ne, bo prišlo do sprememb v odnosih med obema pogodbenicama, kar pa ni povezano z NEK kot tako. Obnavljajo se spori med Slovenijo in Hrvaško, ne pa spori med HEP in NEK, kar je preizkušena politična praksa "reševanja" sporov med obema sosedama," je izjavil Golob.
