Odkup je jasen interes Slovenije in ta predlog sva z (bivšim) premierom Janezom Drnovškom predložila hrvaškemu premieru Ivici Račanu in podpredsedniku hrvaške vlade Goranu Graniču, vendar pa Hrvaška še naprej želi solastništvo, je dejal Kopač. Dodal je, da je Slovenija zato pristala na dogovarjanja o tem, kako urediti medsebojne odnose in omogočiti uspešno delovanje NEK.
Od leta 1998, ko je upravljanje prevzela Slovenija, je NEK proizvodnjo povečala za šest do sedem odstotkov, obnovila svoje sisteme, tako da je danes na trgu zagotovo vredna več kot pred štirimi leti, je dejal Kopač. Poudaril je, da so obenem vsi hrvaški delavci obdržali svoja delovna mesta, podpredsednik pa je ostal Hrvat. Upam, da bo na takšni osnovi potekalo tudi nadaljnje upravljanje NEK po izvedbi podpisanega sporazuma, je dejal Kopač. Na vprašanje, v kakšni meri Slovenija potrebuje NEK, je Kopač dejal, da je za našo državo električna energija iz NEK zelo koristna, saj bi bili v nasprotnem primeru prisiljeni v uvoz.
Koliko je vredna hrvaška polovica elektrarne?
V zvezi z mnenjem, da je slovenska ocena vrednosti hrvaškega dela NEK prenizka, je Kopač dejal, da je za Slovenijo cenitev opravilo podjetje British Energy, kjer so hrvaški del NEK ocenili med 85 in 148 milijonov evrov. Hrvaške ocene vrednosti so nerealne, meni Kopač, saj se govori o 700 milijonih dolarjev, kar je zagotovo dvakrat dražje kot če bi govorili o novi elektrarni in take izjave ne ustvarjajo pozitivnega ozračja. Po Kopačevih besedah Slovenija predlaga, da Hrvaška prav tako pripravi oceno vrednosti, nato pa bodo obe oceni primerjali in določili realno vrednost.
Nedavno razpravo v hrvaškem saboru o koristnosti NEK za Hrvaško, Kopač med drugim komentira z besedami, da verjame, da je hrvaška vlada k sporazumu pristopila z dobrimi nameni, vendar vedno obstajajo politične sile, ki problemov ne želijo reševati, temveč jih kopičiti. Meni, da je sedaj vso energijo treba vložiti v izvajanje omenjenega sporazuma - treba je oblikovati komisijo, Hrvaška mora vplačevati v svoj sklad za razgradnjo ter Slovenijo seznaniti s tem, kam in koliko vplačuje. "To so resne zahteve in upam, da jih bomo uspeli izpeljati."
Na ostalih področjih energetike in varstva okolja težav med državama po Kopačevih besedah sicer ni - odnosi so v tem smislu odlični, sodelovanje s hrvaškim ministrom Božidarjem Kovačevičem, pristojnim za varstvo okolja in urejanje prostora, pa dobro.
Večernji list pa danes poroča, da bo Hrvaška od Slovenije zaradi nedobave elektrike med 30. junijem lani in 1. marcem letos zahtevala odškodnino v višini 56 milijonov dolarjev, vsak novi mesec, ki ga bodo hrvaški potrošniki preživeli brez električne energije iz NEK, pa naj bi Slovenijo stal dodatnih pet milijonov dolarjev.
