Kordež: V današnji situaciji ne bi šel v prevzem

Predsednik uprave Merkurja in solastnik podjetja Merfin, ki je leta 2007 začelo s prevzemom Merkurja, Bine Kordež, je na Ekonomski fakulteti dejal, da so okoli 80 odstotkov družbenih podjetij prevzeli menedžerji. Prevzemi so se začeli že leta 1993 in niso bili nikoli sporni, pravi Kordež.

To se je v miru dogajalo, dokler dva menedžerja, ki sta s pomočjo države prevzela podjetje, nista postala za politiko premočna.

Kot je dejal, je bil tudi nanj leta 2007 precejšen pritisk države, da se Merkur proda. Država se je iz gospodarstva umikala in takrat je Merkur v navezi z Laškim hotel kupiti Mercator. Banke so imele viške denarja in so ga kar same ponujale, je dejal Kordež. Tako je zbral okoli 100 vodilnih delavcev v podjetju in skupaj so se odločili za prevzem. Pravi, da je bila odločitev pogumna, a da jo ocenjuje kot pravilno. Če pa bi vedel, kaj se bo dogajalo po tem, se v to ne bi spustil. Prevzem je bil izpeljan v skladu z vso zakonodajo. S krediti pa da so sodelovale pretežno tuje banke in v manjši meri tudi slovenske. Za prevzem pa so se odločili tudi, ker niso želeli postati podružnica kakšnega tujega podjetja, je pojasnil Kordež.

Podjetje Merfin je kredit za nakup Merkurja zavarovalo z delnicami Merkurja, odplačali pa bi ga s presežno vrednostjo Merkurja.

Banke samo našim menedžerjem ne smejo reprogramirati kreditov

Kordež je opozoril na problem reprogramov kreditov in prevzeme s strani tujih lastnikov. Slovenske železarne je na primer prevzel "ruski tajkun", denar pa so pretežno omogočile slovenske banke, je dejal Kordež. Vendar to nikogar ne moti, pravi. Podobno bi se zgodilo, če bi Merkur prevzel na primer Bauhaus.

Vendar bi se bilo treba glede tega zmeniti, še meni. Tujcem nočemo prodati, domači ne smejo kupiti podjetij, država pa z lastništvom ne upravlja dobro – vendar nekaj od tega bo potrebno, je poudaril.

'Banke v Sloveniji niso znižale obrestne mere'

Kot je dejal Kordež, je za gospodarstvo v recesiji pomembno, da so obretne mere nizke. Obrestne mere centralnih bank so se sicer znižale, a so banke v Sloveniji toliko dvignile maržo, da so ostale skoraj na enaki ravno kot pred krizo, znižale so se le za kak odstotek (iz pet na štiri odstotke). Medtem ko tuje banke marž niso toliko višale in so torej skupne obrestne mere nižje. "Tistim, ki imajo denar, moramo zato plačevati visoko obrestno mero," je zaključil Kordež. Dejal je še, da bi približno dveodstotno zvišanje obrestne mere ob izboljševanju stanja v gospodarstvu še zdržali, več pa težko. Če bi se naročila začela še manjšati, banke pa bi dvigale obrestno mero, se jim menedžerski prevzem verjetno ne bi izšel. Takrat bi pač morali priznati, da smo tako mi, ki smo podjetje odkupili, kot banke, ki so dale kredite, to slabo napravili, je dejal.

'Pričakovanja do reform so prevelika'

Kordež meni, da so pričakovanja do reform in državne pomoči prevelika. Tudi velikega učinka zaradi ukrepov države ni. Za nekega poslovneža je ključno to, da dobi posel, pravi. Ukrepi, davčne olajšave in podobno kratkoročno ne pomagajo prav dosti, lahko pa so uspešni na dolgi rok.

Pravi, da tudi jamstvena shema za podjetja dejansko ni bila uspešna. Sicer pa da država, ki je garantirala tudi za bančne vloge, iz tega naslova ni izgubila niti evra. Pa tudi, da se slovenske banke niso toliko "igrale“ z denarjem in jih zato kriza ni toliko prizadela kot nekatere tuje.

Kordež še dodaja, da bomo v letošnjem letu na državni ravni zaslužili okoli 18 milijard evrov, kar je 2 milijardi manj kot pretekla leta, in da bo zato 2 milijardi evrov deficita. Kupčkanje denarja iz tega ali onega konca tako ne bo pomagalo zakrpati proračunskega primanjkljaja. Tako bo pač treba razdeliti manj, zaključuje.

Kordež je na predavanju nanizal še nekaj podatkov, s katerimi je dokazoval, da plače v Sloveniji niso najbolj obdavčene. Pravi tudi, da ima v Sloveniji 10 odstotkov ljudi 40 odstotkov vsega premoženja, 20 odstotkov ljudi pa 60 odstotkov vsega premoženja, medtem ko je v tujini pogosto, da ima 5 odstotkov ljudi 80 odstotkov vsega premoženja.