Gospodarstvo

'Koronalekcije' in znanstvenik, ki pravi, da je koronavirus rešil več življenj, kot jih je vzel

Vuhan/Rim, 25. 03. 2020 13.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
195

Zapuščene ulice, prazne plaže in priljubljene turistične točke, ustavljena podjetja, javni promet, prizemljena letala, ladje v pristaniščih, še avtomobili so večinoma v garažah. Novi koronavirus je ustavil svet in v tej situaciji je precej težko najti zmagovalce. A so. Vsaj trenutno je med njimi okolje, a številni svarijo - na dolgi rok se lahko zgodi, da bo ena največjih žrtev novega koronavirusa prav naš planet.

Številne že skrbi, da se bo po pandemiji gospodarstvo reševalo na račun okolja in zdravja.
Številne že skrbi, da se bo po pandemiji gospodarstvo reševalo na račun okolja in zdravja. FOTO: Shutterstock
"Novi koronavirus je na Kitajskem rešil dvajsetkrat več življenj, kot jih je vzel," o izbruhu bolezni pravi Marshall Burke z univerze Stanford. Prepričan je namreč, da je velika motnja, ki jo je pojav virusa povzročil v kitajski gospodarski aktivnosti, za posledico pa je imela občutno zmanjšanje onesnaženosti zraka na Kitajskem, pred prezgodnjo smrtjo, ki je posledica dihanja umazanega zraka, rešila od 50.000 do 75.000 ljudi.

Povezava med onesnaženim zrakom in prezgodnjo smrtjo je sicer dobro raziskana, v zadnjih treh desetletjih so na vseh celinah analizirali dogajanje v skupaj 652 mestih in ugotovili, da bolj ko je zrak onesnažen, prej ljudje umrejo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi izpostavljenosti umazanemu zraku na leto po svetu umre okoli sedem milijonov ljudi.

Kot poroča CNN, se je Burke pri svoji analizi, s katero je določil število "rešenih" življenj, osredotočil na zmanjšanje količine delcev PM2.5 v zraku. Gre za zelo majhne, a zelo nevarne delce, ki se zasidrajo globoko v pljuča, od tam pa potujejo v krvni obtok. Še posebej vplivajo na smrtnost otrok, mlajših od pet let in odraslih, starejših od 70 let.

"Ali to pomeni, da so takšne pandemije pravzaprav dobre za zdravje ljudi? Seveda ne, pomeni pa, da je epidemija razgalila ceno, ki jo naše zdravje plačuje za nemoteno delovanje našega gospodarstva," je dejal Burke.

Ne, onesnaženje v nekaj tednih ni izginilo

Zadnje tedne in dni agenciji NASA in ESA predstavljata posnetke njunih satelitov, ki kažejo, kako zelo se je zmanjšala aktivnost na planetu, potem ko so obstala podjetja, ko je obstal promet, ljudje pa so večinoma v svojih domovih - posledično pa se je zmanjšalo onesnaženje.

V kitajski provinci Hubej, ki jo je izbruh koronavirusa najhuje prizadel, so februarja našteli za petino več dni, ko je bil na območju "dober zrak" kot leto prej. "Prvič smo videli takšen dramatičen padec koncentracij," pravi Fei Liu iz Nase.

Raziskovalci organizacije CREA menijo, da je samo v kratkem času omejene gospodarske aktivnosti Kitajska v zrak poslala okoli 200 milijonov ton ogljikovega dioksida manj, kot bi ga sicer.

Zmanjšanje onesnaženja na Kitajskem.
Zmanjšanje onesnaženja na Kitajskem. FOTO: NASA

Podobno se dogaja povsod drugod, kjer se skupnosti ustavljajo zaradi boja proti novemu koronavirusu. ESA je podobne posnetke objavila za Italijo.

Na spletu so se sicer pojavile celo fotografije delfinov v beneškem zalivu, katerih resničnost je morala zato ovreči celo mestna oblast. Prav tako so komentirali podobe "čistih" beneških kanalov. Kot je dejal župan Benetk, je voda videti čistejša predvsem zato, ker se je vodni promet v mestu skoraj povsem ustavil, umazanija, ki je sicer vidna, pa se je zdaj posedla na dno. Onesnaženje torej v kratkem času ni izginilo, le manj vidno je.

Zmanjšanje onesnaženja nad Italijo. Vir: ESA
Zmanjšanje onesnaženja nad Italijo. Vir: ESA FOTO:

Svet po premoru: nove paradigme ali brezobziren boj za zaslužek?

Medtem ko predvsem tvitosfera in del okoljskih aktivistov okolje vidita kot velikega zmagovalca pandemije novega koronavirusa, pa številni, ki gledajo nekoliko bolj v prihodnost, že pravijo - okolje je lahko na koncu eden največjih poražencev.

Svetovna ekonomija je zaradi dogajanja v zvezi z novim koronavirusom v krču in paniki, države sprejemajo pakete za reševanje gospodarstva in ohranjanje delovnih mest.

Zato osrednje okoljsko vprašanje ni, kaj se dogaja med izbruhom, ampak kaj se bo zgodilo po njem. Okoljevarstveniki in del politike menijo, da bi moralo biti svetovno okrevanje po pandemiji "zeleno". Da bi se moral svet iz boja proti koronavirusu naučiti, kako pomembno je delovati skupaj, ko so razmere kritične in nato to znanje prenesti tudi na polje boja za bolj zdrav planet.

A prvi signali kažejo, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Kitajska, ki ji je uspelo ustaviti domače širjenje novega koronavirusa in se trenutno ukvarja z vprašanjem, kako preprečiti nov izbruh zaradi vnosa virusa iz drugih delov sveta, znova poganja tovarne, življenje se bo počasi vrnilo na stare tirnice. Analitiki menijo, da bo kitajska vlada, že tako nezadovoljna zaradi izgub, ki so posledica trgovinske vojne z ZDA, v gospodarstvo vložila veliko denarja - tudi v "umazane" panoge, ki pa lahko pomenijo hiter zagon aktivnosti.

Številni računajo, da se bo ponovil scenarij iz leta 2009, ko se je Kitajska v boju proti globalni krizi lotila velikih infrastrukturnih projektov, v prvem planu je bila gospodarska rast, vse drugo je postalo nepomembno. Rezultat pa je bilo veliko povečanje onesnaženja, ki je višek doseglo sredi zime 2012-2013, ko so se mesta dušila v smogu, pritisk javnosti pa je režim prisilil, da je sprejel načrt zmanjšanja emisij.

Težava pa ni samo Kitajska, ampak ves svet, ki se že tako bori s preusmeritvijo razvojne paradigme k bolje "zelenemu gospodarstvu in življenju". Evropska komisija je pripravila ambiciozen načrt prehoda na okolju prijaznejšo družbo, podprt tudi s finančnim načrtom. A zdaj bo Evropa potrebovala denar za reševanje gospodarstva, ki ga je izbruh novega koronavirusa pahnil v nepričakovano krizo.

Predsednik češke vlade je EK že pozval, naj se odreče zelenemu investicijskemu načrtu in se ukvarja z oživitvijo gospodarstva po pandemiji.

Podobno je v ZDA, kjer predsednik Donald Trump že tako ni največji navdušenec nad zelenim gospodarstvom. Tam bo morala država velike zneske nameniti reševanju letalskih družb, celo industrije turističnih križarjenj, zaradi grožnje, da se bo brezposelnost dramatično povečala, pa je mogoče vse manj pričakovati, da se bo država, še posebej v predelih, ki so odvisni od tradicionalne industrije, vezane na premog, jeklo in nafto, zdaj usmerila v okolju prijaznejše sektorje, ki tudi v najboljših časih pomenijo izgube delovnih mest in potrebo po tem, da se delovna sila prekvalificira.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko enoten globalni odziv na grožnjo, kot ga vidimo v primeru koronavirusa, uporabili tudi v boju za bolj zdravo okolje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko enoten globalni odziv na grožnjo, kot ga vidimo v primeru koronavirusa, uporabili tudi v boju za bolj zdravo okolje. FOTO: Shutterstock

Koronalekcije: česa nas bo naučil koronavirus?

Izbruh novega koronavirusa je torej velika lekcija za človeštvo, vprašanje pa je, česa ga bo naučila. Strokovnjakinja za okoljske teme Christiana Figueres, tudi avtorica knjige The Future We Choose: Surviving the Climate Crisis, meni, da se da potencialne lekcije strniti v pet glavnih - ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v boju proti klimatskim spremembam.

1. Globalni izzivi nimajo meja. Ocenjuje, da je s pandemijo končno počil balonček miselnosti - "pa saj to se dogaja na drugem koncu sveta". In tako kot ni nihče imun na novi koronavirus, se tudi klimatske spremembe tičejo vseh nas.

2. Družba je močna toliko, kolikor so močni njeni najšibkejši členi. Ker so v času koronavirusa najbolj na udaru starejši in bolni, meni, da izbruh človeštvo uči solidarnosti. In solidarnost bi morala obstajati tudi v boju proti klimatskim spremembam, ki še posebej grozijo določenim delom sveta.

3. Globalni izzivi terjajo sistemske spremembe. Te pa se ne morejo odvijati le na ravni držav, ampak se mora - kot v primeru koronavirusa - spremeniti vedenje posameznika.

4. Najboljše zdravilo je preventiva. Tudi v primeru klimatskih sprememb je tako bolje preprečiti dvig temperatur, kot se nato ukvarjati z uničujočimi posledicami dviga gladine vode.

5. Treba je verjeti znanosti. Kot opozarja, se je tudi ob izbruhu koronavirusa pokazala težava z velikim številom mitov, teorij zarote in dezinformacij. In izbruh je dobra priložnost, da se svet, ko se bo znova pognal, požene na bolj zdravih temeljih v številnih pogledih.

Več strokovnjakov pa tudi ocenjuje, da so ukrepi, kot je karantena, dobra priložnost, da vsak posameznik vidi, kaj je zanj zares nujno potrebno in kaj vse lahko opravi na daljavo, na načine, ki manj obremenjujejo okolje.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (195)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Cofar
30. 03. 2020 16.29
vsakemu UTD, naučit kako čim več pridelat sam na kakih vrtičkih .... in ko ne bo potrebe po odhodu vsak dan v službo bo fajn.
Maja Kajza
29. 03. 2020 11.53
-1
Med pandemijo leta 2009 niso bili uporabljeni takšni drakonski ukrepi in jih očitno ni mogoče uporabiti vsako zimo, kar je celo leto, ker je vedno zima. Ne moremo trajno zapreti celotnega sveta.
kaplja?
26. 03. 2020 13.01
+16
"Koronalekcije" nazorno prikazujejo kaj pohlepnost, brezobzirnost kapitalizma počne naravi in ljudem. Zamenjat politični sistem bo prvo, kar bo v bodoče treba storiti . In vsi ti varnostni ukrepi danes, so na račun, da spremembe političnega sistema ne bi bile potrebne, čeprav se nazorno kaže odkod vse zlo tudi prihaja, do te mere, da se narava sama obrne zoper človeka, da bi vsaj človeštvo preživelo. Predvsem se bo morala povečati človeška solidarnost , sorazmerje in prilagojeni človeški standard za vse , predvsem pa nezdrav in nespoštljiv , neodgovoren odnos do sebe in drugih, sploh pa narave povsem ustavit. Sploh ustavit vse kar ljudske mase poneumlja, da bi s e jih lažje obvladovalo (reforma ver ali njihova odprava je nuja. Miselnost se mora prilagajat temu tisočletju in ne še za časa, ko so današnje vere nastajale), in v politiko postavit močne in odgovorne ljudi , ki bodo obvladovali tudi dovolj močne in dovolj odgovorne ljudske mase, brez da bi s e jih moralo zavajati . najbolje da začnemo tako živeti, da se začnemo "Bati " človeške neumnosti in šibkosti, slabosti-- točno tako kot govori že ljudski rek .
flancati
26. 03. 2020 12.23
+14
JE MED NAM Je med nami in odšla bo stran, se pritaji,ampak vem da potem je več ni, Le kdo verjel bi,da današnji čas ustavil se bi, so prazne ulice,mesta in vasi. 8 miljard nas živi na ubogi zemljici, jo molzemo ji krademo,a ona nas tisočletja doji, nam daje živež,da se lahko živi, nas pokoplje in zopet oživi. Je prastara ta mati narava, ampak nas ne izuči,še naprej jo ropamo vsi, Ko pokaže nam jezni obraz,se vsi vprašamo zakaj ravno jaz, ona odgovori - čaka in molči. Za naravno selekcijo skrbi,tako za naravo ,živali in ljudi, ker je ne ubogamo,sama za vse poskrbi, mi nemo gledamo se čudimo,a nobeden se ji ne zahvali, ko kuga mine zopet vse zaživi in na novo obrodi, spoštujmo prastaro mati naravo in prisluhnimo ji. Sebastijan Kristan,,,
Nimasmisla
26. 03. 2020 10.56
+5
tako kot je v vsakem dobrem kanček slabega tako je tudi v slabem kanček dobrega in svet se bo vrtel naprej
HorstWiesel
26. 03. 2020 10.15
+8
Ampak zrak je pa res veliko bolj čist, zdrav, brez smrdljivih izpušnih plinov,...
janezpodre
26. 03. 2020 09.53
+8
"Lepi novi svet" bo moral še počakat. 200.000 let homosapiensa je potekalo tako, da je večina šibkejših, okvarjenih, z genetsko anomalijo in pod., otrok umrla že v ranem otroštvu. Včasih so pomagali tudi starši, če otrok ni bil popoln, so ga "izpostavili". Preživeli so oni, z najmočnejšim imunskim sistemom in z dobrimi mutacijami "opremljeni". Starejši so pa vedno bili prvi na spisku, pri epidemijah, katastrofah, ker ti za Naravo niso zanimivi. Ko opravijo glavno funkcijo vsake vrste, to je razmnoževanje, so samo še balast.Civilizirani Japonci so še pred 100 leti svoje starše izpostavljal v hribih, da je mraz odnesel ena lačna usta. Naravni izbor je največji garant, da neka vrsta obstane in se razvija ali pa izgine. Takšen virus je v tem večnem cirkusu majhna, nepomembna epizoda /pa, da mi ne bo kdo začel moralizirat, kakšne spuščam, tako je, pomagat vam ne more noben Bog pa če še tako molite, Mati Narava ni dobra mamka, ampak težka ku.ba./
blazter
25. 03. 2020 21.53
+15
Zato pa sneži. Ohlajeno, manj onesnaženo nebo?
VAREN
25. 03. 2020 21.56
-16
EnKandidatDosmrtniMandat
26. 03. 2020 08.11
+10
Če se šališ. dobra fora. Če pa misliš resno, potem pa joj prejoj.
Vest-naroda
25. 03. 2020 21.51
+39
Prava težava tega planeta je prevelika populacija človeka, vse druge so le posledica te.
Jana Okapi
25. 03. 2020 21.50
+23
Šel je popotnik po svetu in začudeno opazoval velike spremembe od včeraj na danes. Tudi ljudje so se spremenili. In začutil je, da mu je ta svet všeč.
Streznitev
26. 03. 2020 09.18
+10
Ko bojo razglasili konec pandemije, pa "naval" kot na nove iphone.
Zmaga Ukrajini ...
25. 03. 2020 21.47
+41
Očitno je vsaka stvar za nekaj dobra. Tudi virus. Vseeno pa si ne delam utvar, da bo stanje precej hitro spet enako kot je bilo prej. Vseeno pa upam, da se bo tudi v prihodnje vsaj malo umiril divji turizem ter letanje iz enega konca sveta na drugega. Popolnoma smo izgubili kompas, zato smo prav potrebovali tak virus.
VAREN
25. 03. 2020 21.06
-33
Zakaj se tako obremenjujete s tem. Zemlja sama skrbi zase. Na njo ne more nihče z ničemer vplivat.
EnKandidatDosmrtniMandat
26. 03. 2020 08.19
+6
Zasavje se samo čisti, a imamo tam termoelektrarno, rudnik, steklarno ali ne!? Mežiška dolina se sama sproti čisti, ali se koplje tam svinec ali!? Vsi ti ljudje sproti ozdravijo!? Zemlja bi lahko in je sama skrbela zase, dokler je človek bil organiziran kot bolj primitivna družba. Normalno pa je, da vse te obremenitve narave ne more "prebaviti".
Norbert
25. 03. 2020 21.04
-45
Kako so sedaj veseli vsi okoljevarstveniki, aktivisti in Gretafeni..Vam pošljem 15-ega vse položnice za plačat..al lahko plačam to s 150kg čistega zraka ali pa z ribicami, ki so priplavale v Benetkah??? Mater ste bolani eni - ljudje ne vedo kak bodo živeli in če bodo dobili plačo ker vse stoji!!!! Brez dela in indlustrije ni din, din bumbari...
KungFuPanda
25. 03. 2020 21.09
+75
Ma ti pa tudi ne rabiš novega avta pa nove poceni plastike, pa novega mobitela... Bi bil presenwčen, kako malo rabiš, da normalno živiš. Ves ta svet potrošništva... Vse je to iluzija.
Malinha
25. 03. 2020 21.18
+18
Cvirnik, narava poskrbi s samoočiščenjem, oz. njenim vnovičnim ravnovesjem, povrnitve v njeno 'najboljšo' cirkuliranje, za stanje med entropijo in sintropijo. Pri tem enostavno odvrže recimo tudi tiste, ki ne poznajo pravopisa, kajti le ta spada v človekovo medsebojno bivanje. Nekateri zbole z materjo, nekateri brez, zdravi pa vedo kako živeti, tudi, če "vse stoji".
benotron
25. 03. 2020 20.58
+45
Ni dvoma da po koronavirusu potrebno tudi unicit in zamenjat virus kapitalizma z nekim novim modelom planskega gospodRstva ki bo inteligentno, razumno in humano upravljal z naravnimi viri in dobrinami, je vec kot ocitno da je obstojec gospodarski sistem povsem zastarel in dalec najbolj nevaren za clovesko prezivetje. Sistem ki v 21.stoletju ob vsem tehnoloskem napredku in tehnoloskemu razvoju ni zmozen zagotoviti niti respiratorjev, kaj sele visoke kvalitete zivljenja, je milo receno absurden
bikoborec69
25. 03. 2020 21.00
+3
Malinha
25. 03. 2020 21.21
+20
ben, nad to absurdnostjo pa kraljuje tudi uničevalnost kapitalizma, neke vrste počasen samomor. Tehnološki napredek je lahko še tako visok, stanje duha pa stagnira nekje v devetnajstem stoletju.
KungFuPanda
25. 03. 2020 21.22
+37
bikoborec, a komunizem je zate edina alternativa? Potem si že star, ker kreativnosti ti manjka. Dajmo raje nekaj novega pogruntat. Vsekakor je kapitalizem zastarel, saj se 10 let ne more obdržat brez krize, prav tako pa so kazalniki za uspešnost neke države povsem mimo. Po moje ne rabiš it v diktaturo, kot ti misliš, ampak je samo kazalnike treba spremenit. Ker kazalnik neprestane rasti je organsko nevzdržen. Čisto vsak organizem, ki se v omejenem habitatu preveč namnoži si uniči svoje okolje in poje vso hrano, iztrebki pa povzročijo zastrupitev tega habitata. Poglej samo mikroorganizme: kvasovke se množijo, jedo sladkorje (fermentirajo) in jih spreminjajo v alkohol in CO2. Ko se preveč namnožijo in pride do kritične koncentracije alkohola (to je njihov odpadek), crknejo. In tako smo tudi ljudje na zemlji. Ko letim z letalom, iz zraka mesta zgledajo enako, kot kolone mikroorganizmov v petrijevki. Zdaj pa: zakaj ne bi kazalnike rasti zamenjali z kazalniki recimo prihrankov energije? Seveda bi finančni vidik moral ostati, nobena firma ne bo delala za izgubo, ampak v ospredju je pa lahko kaj drugega. Recimo, zmanjšanje števila bolniskih dni zaradi izboljšanih delovnih pogojev? Število inovacij? Bodimo kreativni, ker drugače se bomo utopili v lastnem govnu.
Zmaga Ukrajini ...
25. 03. 2020 21.53
+19
KungFu 👍👍👍👍👍Odličen zapis. Sicer pa ne vem, zakaj bi moral finančni vidik ostati. Ok, vsaj na začetku bi moralo biti tako, sicer bo za konzervativce prevelik šok. Drugače pa se razvoj družbe lahko meri tudi z drugimi kazalniki - kot si že omenil prihranke energije, ... tu pa je še ogromno možnosti - trajnostni razvoj, učinkovita raba energije, skrb za okolje, socialna varnost, skrajševanje delovnega časa, .... in Skandinavci so že precej blizu temu.
fairplayy
25. 03. 2020 20.46
+13
Sedaj je zrak vsaj malo bolj cist, manj kot je delcev v zraku manj se virusov lahko lepo nanj tako da bi zmynjasnje onesnazenosti moralo biti v prvem planu ne pa umazsna industrija.
fairplayy
25. 03. 2020 20.44
+27
Globalni masovni turizem bi morali omejiti, ker je glavni vzrok za padec gospodarstva in smrtne zrtve.
VAREN
25. 03. 2020 20.47
-8
Kje si pa to zgodbico pobral. Argumentiraj.
davboj
25. 03. 2020 20.42
+16
Če bi le lahko na letni ravni dosegli mesečno popolno in dvomesečno delno zaustavitev obratov na svetovni ravni, bi verjetno ogromno prispevali k rehabilitaciji našega planeta
2K18
26. 03. 2020 08.36
-1
Ti si pojem populista in to čistokrvnega!!! Trenutno ne znamo živeti brez predelave fosilnih goriv!!!! Alternative samo delno nadomestijo in posledično onesnažujejo pri sami izdelavi npr. sončne celice kot tudi po končani uporabi... Žal žal gibalo človeštva je gospodarstvo.
rockon
25. 03. 2020 20.40
+27
Vsaka stvar je za nekaj dobra. Samo problem je ker je to samo kratkoročen vpliv. Ko bojo Kitajci, Italijani in tudi vsi ostali svojo mašinerijo nazaj zagnal z 200% kapaciteto, ker bo treba izpad not prinest, bo kmalu precej slabše kot je bilo pred pandemijo. Seveda bomo potem kar nadaljevali s tako kapaciteto industrije in seveda posledično tudi onesnaženja še naprej, za vsak slučaj, če spet epidemija pride...
LOPOVIGOTOVISTE
25. 03. 2020 20.35
-20
NAJ MI TA ZNANSTVENIK POJASNI ZAKAJ SE ZIVLJENSKA DOBA POVECUJE???? GOVORITE DA JE VSE ONESNAZENO NEZNOSNO DA VSI UMIRAJO ... MEDTEM KO ZIVIMO VEDNO DLJE CASA. CLOVEK SI JE S SODOBNO TEHNOLOGIJO OLAJSAL ZIVLJENJE.. IN V BODOCE BO SODOBNA TEHNOLGIJA POSKRBELA ZA BOLJ CISTO OKOLJE KOT KADAR KOLI PREJ GLAVNI POGOJ ZA TO JE DA DENAR POBEREMO KVAZI NEVLADNIM OKOLJEVARSTNIKOM IN GA NAMENIMO V SODOBNO TEHNOLOGIJO IN RECIKLIRANJE.
milan-hisan
25. 03. 2020 20.33
+12
Od česa bodo pa ti "znanstveniki" živeli?