'Koronalekcije' in znanstvenik, ki pravi, da je koronavirus rešil več življenj, kot jih je vzel

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Natalija Švab
KOMENTARJI
194
Zapuščene ulice, prazne plaže in priljubljene turistične točke, ustavljena podjetja, javni promet, prizemljena letala, ladje v pristaniščih, še avtomobili so večinoma v garažah. Novi koronavirus je ustavil svet in v tej situaciji je precej težko najti zmagovalce. A so. Vsaj trenutno je med njimi okolje, a številni svarijo - na dolgi rok se lahko zgodi, da bo ena največjih žrtev novega koronavirusa prav naš planet.

Številne že skrbi, da se bo po pandemiji gospodarstvo reševalo na račun okolja in zdravja.
Številne že skrbi, da se bo po pandemiji gospodarstvo reševalo na račun okolja in zdravja.FOTO: Shutterstock

"Novi koronavirus je na Kitajskem rešil dvajsetkrat več življenj, kot jih je vzel," o izbruhu bolezni pravi Marshall Burke z univerze Stanford. Prepričan je namreč, da je velika motnja, ki jo je pojav virusa povzročil v kitajski gospodarski aktivnosti, za posledico pa je imela občutno zmanjšanje onesnaženosti zraka na Kitajskem, pred prezgodnjo smrtjo, ki je posledica dihanja umazanega zraka, rešila od 50.000 do 75.000 ljudi.

Povezava med onesnaženim zrakom in prezgodnjo smrtjo je sicer dobro raziskana, v zadnjih treh desetletjih so na vseh celinah analizirali dogajanje v skupaj 652 mestih in ugotovili, da bolj ko je zrak onesnažen, prej ljudje umrejo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi izpostavljenosti umazanemu zraku na leto po svetu umre okoli sedem milijonov ljudi.

Kot poroča CNN, se je Burke pri svoji analizi, s katero je določil število "rešenih" življenj, osredotočil na zmanjšanje količine delcev PM2.5 v zraku. Gre za zelo majhne, a zelo nevarne delce, ki se zasidrajo globoko v pljuča, od tam pa potujejo v krvni obtok. Še posebej vplivajo na smrtnost otrok, mlajših od pet let in odraslih, starejših od 70 let.

"Ali to pomeni, da so takšne pandemije pravzaprav dobre za zdravje ljudi? Seveda ne, pomeni pa, da je epidemija razgalila ceno, ki jo naše zdravje plačuje za nemoteno delovanje našega gospodarstva,"je dejal Burke.

Ne, onesnaženje v nekaj tednih ni izginilo

Zadnje tedne in dni agenciji NASA in ESA predstavljata posnetke njunih satelitov, ki kažejo, kako zelo se je zmanjšala aktivnost na planetu, potem ko so obstala podjetja, ko je obstal promet, ljudje pa so večinoma v svojih domovih - posledično pa se je zmanjšalo onesnaženje.

V kitajski provinci Hubej, ki jo je izbruh koronavirusa najhuje prizadel, so februarja našteli za petino več dni, ko je bil na območju "dober zrak" kot leto prej. "Prvič smo videli takšen dramatičen padec koncentracij," praviFei Liu iz Nase.

Raziskovalci organizacije CREA menijo, da je samo v kratkem času omejene gospodarske aktivnosti Kitajska v zrak poslala okoli 200 milijonov ton ogljikovega dioksida manj, kot bi ga sicer.

Zmanjšanje onesnaženja na Kitajskem.
Zmanjšanje onesnaženja na Kitajskem.FOTO: NASA

Podobno se dogaja povsod drugod, kjer se skupnosti ustavljajo zaradi boja proti novemu koronavirusu. ESA je podobne posnetke objavila za Italijo.

Na spletu so se sicer pojavile celo fotografije delfinov v beneškem zalivu, katerih resničnost je morala zato ovreči celo mestna oblast. Prav tako so komentirali podobe "čistih" beneških kanalov. Kot je dejal župan Benetk, je voda videti čistejša predvsem zato, ker se je vodni promet v mestu skoraj povsem ustavil, umazanija, ki je sicer vidna, pa se je zdaj posedla na dno. Onesnaženje torej v kratkem času ni izginilo, le manj vidno je.

Zmanjšanje onesnaženja nad Italijo. Vir: ESA
Zmanjšanje onesnaženja nad Italijo. Vir: ESA

Svet po premoru: nove paradigme ali brezobziren boj za zaslužek?

Medtem ko predvsem tvitosfera in del okoljskih aktivistov okolje vidita kot velikega zmagovalca pandemije novega koronavirusa, pa številni, ki gledajo nekoliko bolj v prihodnost, že pravijo - okolje je lahko na koncu eden največjih poražencev.

Svetovna ekonomija je zaradi dogajanja v zvezi z novim koronavirusom v krču in paniki, države sprejemajo pakete za reševanje gospodarstva in ohranjanje delovnih mest.

Zato osrednje okoljsko vprašanje ni, kaj se dogaja med izbruhom, ampak kaj se bo zgodilo po njem. Okoljevarstveniki in del politike menijo, da bi moralo biti svetovno okrevanje po pandemiji "zeleno". Da bi se moral svet iz boja proti koronavirusu naučiti, kako pomembno je delovati skupaj, ko so razmere kritične in nato to znanje prenesti tudi na polje boja za bolj zdrav planet.

A prvi signali kažejo, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Kitajska, ki ji je uspelo ustaviti domače širjenje novega koronavirusa in se trenutno ukvarja z vprašanjem, kako preprečiti nov izbruh zaradi vnosa virusa iz drugih delov sveta, znova poganja tovarne, življenje se bo počasi vrnilo na stare tirnice. Analitiki menijo, da bo kitajska vlada, že tako nezadovoljna zaradi izgub, ki so posledica trgovinske vojne z ZDA, v gospodarstvo vložila veliko denarja - tudi v "umazane" panoge, ki pa lahko pomenijo hiter zagon aktivnosti.

Številni računajo, da se bo ponovil scenarij iz leta 2009, ko se je Kitajska v boju proti globalni krizi lotila velikih infrastrukturnih projektov, v prvem planu je bila gospodarska rast, vse drugo je postalo nepomembno. Rezultat pa je bilo veliko povečanje onesnaženja, ki je višek doseglo sredi zime 2012-2013, ko so se mesta dušila v smogu, pritisk javnosti pa je režim prisilil, da je sprejel načrt zmanjšanja emisij.

Težava pa ni samo Kitajska, ampak ves svet, ki se že tako bori s preusmeritvijo razvojne paradigme k bolje "zelenemu gospodarstvu in življenju". Evropska komisija je pripravila ambiciozen načrt prehoda na okolju prijaznejšo družbo, podprt tudi s finančnim načrtom. A zdaj bo Evropa potrebovala denar za reševanje gospodarstva, ki ga je izbruh novega koronavirusa pahnil v nepričakovano krizo.

Predsednik češke vlade je EK že pozval, naj se odreče zelenemu investicijskemu načrtu in se ukvarja z oživitvijo gospodarstva po pandemiji.

Podobno je v ZDA, kjer predsednik Donald Trump že tako ni največji navdušenec nad zelenim gospodarstvom. Tam bo morala država velike zneske nameniti reševanju letalskih družb, celo industrije turističnih križarjenj, zaradi grožnje, da se bo brezposelnost dramatično povečala, pa je mogoče vse manj pričakovati, da se bo država, še posebej v predelih, ki so odvisni od tradicionalne industrije, vezane na premog, jeklo in nafto, zdaj usmerila v okolju prijaznejše sektorje, ki tudi v najboljših časih pomenijo izgube delovnih mest in potrebo po tem, da se delovna sila prekvalificira.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko enoten globalni odziv na grožnjo, kot ga vidimo v primeru koronavirusa, uporabili tudi v boju za bolj zdravo okolje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko enoten globalni odziv na grožnjo, kot ga vidimo v primeru koronavirusa, uporabili tudi v boju za bolj zdravo okolje.FOTO: Shutterstock

Koronalekcije: česa nas bo naučil koronavirus?

Izbruh novega koronavirusa je torej velika lekcija za človeštvo, vprašanje pa je, česa ga bo naučila. Strokovnjakinja za okoljske teme Christiana Figueres, tudi avtorica knjige The Future We Choose: Surviving the Climate Crisis, meni, da se da potencialne lekcije strniti v pet glavnih - ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v boju proti klimatskim spremembam.

1. Globalni izzivi nimajo meja. Ocenjuje, da je s pandemijo končno počil balonček miselnosti - "pa saj to se dogaja na drugem koncu sveta". In tako kot ni nihče imun na novi koronavirus, se tudi klimatske spremembe tičejo vseh nas.

2. Družba je močna toliko, kolikor so močni njeni najšibkejši členi. Ker so v času koronavirusa najbolj na udaru starejši in bolni, meni, da izbruh človeštvo uči solidarnosti. In solidarnost bi morala obstajati tudi v boju proti klimatskim spremembam, ki še posebej grozijo določenim delom sveta.

3. Globalni izzivi terjajo sistemske spremembe. Te pa se ne morejo odvijati le na ravni držav, ampak se mora - kot v primeru koronavirusa - spremeniti vedenje posameznika.

4. Najboljše zdravilo je preventiva. Tudi v primeru klimatskih sprememb je tako bolje preprečiti dvig temperatur, kot se nato ukvarjati z uničujočimi posledicami dviga gladine vode.

5. Treba je verjeti znanosti. Kot opozarja, se je tudi ob izbruhu koronavirusa pokazala težava z velikim številom mitov, teorij zarote in dezinformacij. In izbruh je dobra priložnost, da se svet, ko se bo znova pognal, požene na bolj zdravih temeljih v številnih pogledih.

Več strokovnjakov pa tudi ocenjuje, da so ukrepi, kot je karantena, dobra priložnost, da vsak posameznik vidi, kaj je zanj zares nujno potrebno in kaj vse lahko opravi na daljavo, na načine, ki manj obremenjujejo okolje.