Vekoslav Korošec je odločno zanikal očitke o njegovi neaktivnosti pri za državo ključnih projektih na prenosnem omrežju. Kot je pojasnil, je Eles v njegovem mandatu investiral nekajkrat več kot v predhodnem obdobju.
"Zaključili smo 15 velikih investicij in 25 rekonstrukcij, v teku je 11 velikih projektov in 36 rekonstrukcij v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Samo letos bo za investicije namenjenih 6,8 milijard tolarjev," je nanizal Korošec.
Poudaril je, da je leta 2000 (ko je nastopil mandat) dosegel, da je vlada investicijske projekte vključila v nacionalni energetski program in 10-letni plan razvoja prenosnega omrežja.
Razrešitev politične narave?
Svojo razrešitev je Korošec pričakoval, saj mu je gospodarski minister Andrej Vizjak že junija predlagal naj odstopi. "Povedal sem mu, da ne vidim vzroka za odstop, saj je bilo poslovanje Elesa korektno in v skladu s poslovnimi načrti. Predlagal pa sem mu tudi, naj me čim prej odstavijo," je dejal Korošec.
Po Koroščevem mnenju je njegova razrešitev politične narave.
"Minister mi je sam rekel, da so pritiski nanj in me vprašal, ali bi odstopil." Kot je pojasnil, se za odstop ni odločil tudi zato, ker so se začeli odpirati nekateri problemi - predvsem pogodba s švicarskim Atelom, ki je bila podpisana leta 1999, preden je nastopil mandat -, za katere je želel, da se razčistijo.
"Ves čas so iskali krivdni razlog za mojo razrešitev, potem so me nekrivdno odstavili, so pa nekaj morali navesti kot razlog." Korošec odločitev vlade sicer sprejema, saj je možnost, da ga vlada kadarkoli nekrivdno razreši, določena tudi v njegovi individualni pogodbi o zaposlitvi.
Poslovni načrti so bili realizirani
Kot omenjeno, pa je zavrnil očitke, ki jih je minister Vizjak, navedel kot razloge za njegovo razrešitev - med drugim neaktivnosti pri gradnji daljnovoda Krško-Beričevo ter daljnovodov do Madžarske in Italije. Zatrdil je, da je posloval na osnovi poslovnih načrtov, ki jih sprejema vlada, in jih do zdaj vse realiziral.
Daljnovod Krško-Beričevo po Koroščevih pojasnilih v 10-letnem planu ni bil načrtovan prej kot leta 2008. Pri tem projektu so tik pred pridobitvijo državnega lokacijskega načrta. Zdaj je na vladi, da načrt v oktobru sprejme, da lahko daljnovod zgradimo do 2008, je dejal. Tudi za daljnovod do Madžarske se pripravlja državni lokacijski načrt, za daljnovod do Italije (Okroglo-Udine) pa Eles skupaj z italijanskim upravljalcem prenosnega omrežja izvaja študijo izvedljivosti, ki jo sofinancira tudi Evropska unija.
Glede očitka v zvezi s ponovnim imenovanjem Danila Topleka za predsednika uprave Taluma, ki naj bi se zgodilo mimo ministrstva, je Korošec menil, da je nekorektno, da se ga v to vpleta. Kot je dejal, nadzorni svet Taluma - ta je v 80-odstotni lasti Elesa - deluje avtonomno, on pa se v delo sveta ne sme vpletati. Sicer pa ima, kot je še dodal, tudi ministrstvo svojega predstavnika v nadzornem svetu.
"Papirja o razrešitvi še nimam"
Poudaril je še, da se mu zdi način razrešitve problematičen. "Papirja pravzaprav še nimam papirja v roki, iz sklepa vlade pa sklepam, da danes nimam več mandata, zato je vprašljivo, ali še lahko kakorkoli ukrepam kot direktor. Prav tako novi direktor še ni prevzel poslov," je dejal Korošec. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno neko vmesno obdobje, v katerem bi novi direktor prevzel posle od direktorja v odstopu.
Poleg tega je opozoril, da je Eles ostal tudi brez nadzornega sveta. Dosedanji predsednik nadzornega sveta Mirko Marinčiča, ki ga je v četrtek vlada imenovala na Türkovo mesto v.d. direktorja Elektra Ljubljana, namreč zaradi določb energetskega zakona o nezdružljivosti funkcij ne more biti več Elesov nadzornik. Poleg tega je zaradi Koroščeve odstopil Janez Kopač, Milan Orožen Adamič pa naj bi odhajal za veleposlanika v Zagreb.
Trgovec namesto inženirja
Türkovo imenovanje za njegovega naslednika je po Koroščevem mnenju "strokovno napačna odločitev in škodljiva za zanesljivo in varno obratovanje elektroenergetskaga sistema". Spoznanja, tudi tuja, namreč po njegovih besedah kažejo, da lahko upravljalca prenosnega omrežja vodijo samo kadri, ki poznajo in razumejo delovanje elektroenergetskega sistema, za kar pa morajo imeti inženirska znanja in ne ekonomskih. "Pri nas pa na mesto prvega moža Elesa postavljamo človeka, ki se ukvarja s trgovanjem, kar pa sploh ni več dejavnost Elesa," je dejal in dodal, da nihče ne bi imel pripomb na zamenjavo, če bi država na to mesto postavila inženirja.
Odstop Janeza Kopača
Po četrtkovem sklepu vlade o zamenjavi generalnega direktorja Elektra Slovenije (Eles) Vekoslava Korošca z Vitoslavom Türkom je z mesta člana nadzornega sveta Elesa, kamor ga je vlada imenovala kot predstavnika opozicije, odstopil Janez Kopač, ki je ob tem povedal: "Odhod Korošca obžalujem, saj bi bolj strokovnega, prizadevnega in poštenega človeka za vodenje Elesa težko našli." Razlog za odstop naj bi bil v nestrinjanju s pogledi novega direktorja Elesa na razvoj in poslovanje slovenske energetike.
“Poleg tega se mi zdi izbor Türka za direktorja Elesa, ki ga taisti Eles toži za 2,3 milijarde tolarjev odškodnine zaradi posla s propadlim Enronom, etično skrajno nesprejemljiv,” še pojasnjuje Kopač.
Podrobnejše razloge svojega odstopa je Kopač v daljšem pismu pojasnil tudi predsedniku vlade Janezu Janši.
