Slovenska podjetja so na kosovskem trgu navzoča že vrsto let, je na srečanju s slovenskimi gospodarstveniki na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dejal kosovski premier Bajram Kosumi. Ob tem je slovenska podjetja pozval, da okrepijo naložbe v to pokrajino in si s tem utrdijo položaj na trgu.
Na kosovski trg je potrebno gledati dolgoročno, saj se bodo po Kosumijevih besedah tudi politične razmere kmalu umirile. Pogajanja o končnem statusu Kosova se bodo začela septembra letos, zaključila pa naj bi se že junija prihodnje leto.
Po določitvi statusa pokrajine se bodo za kosovski trg začele zanimati tudi tuje družbe, zato morajo slovenska podjetja čimprej izrabiti priložnost in si utrditi svoj tržni položaj, je dejal in dodal, da Kosovo začenja uveljavljati zakonodajo, ki je podobna tisti v Sloveniji in EU.
Tudi o težavah pri vstopu na kosovski trg
Navzoči slovenski gospodarstveniki so kosovskemu premieru predstavili nekatere težave, s katerimi se srečujejo na tem trgu, predvsem pri procesu privatizacije. V prvi vrsti gre tu za premalo informacij o podjetjih, ki so predmet prodaje, poleg tega pa so različni administrativni postopki predolgi.
Na vprašanje predsednika uprave Mobitela Antona Majzlja, kako komentira zaplete Mobitela na kosovskem trgu, je Kosumi dejal, da je šlo pri razveljavitvi razpisa za drugega mobilnega operaterja na Kosovu za intervencijo organov misije ZN na Kosovu (UNMIK).
To pravico imajo organi misije po ustavi. Želeli bi, da je Kosovo država z lastno ustavo, vendar zaenkrat to še ni, zato moramo spoštovati pravico UNMIK, da intervenira na trgu, je dejal in dodal, da bodo v prihodnosti ta razpis kosovski organi še pregledali.
Rupel obljubil podporo Kosovu
Kosovski premier se je sestal tudi s slovenskim zunanjimi ministrom Dimitrijem Ruplom. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo pogovori o končnem statusu Kosova začeli septembra in da bodo krajši od enega leta. Sicer ni upal napovedovati, kakšen bo končni status Kosova, je pa poudaril, da si kosovski Albanci želijo neodvisnosti. Rupel je obljubil nadaljnjo pomoč Slovenije, pa tudi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ima, kot je poudaril, na Kosovu še veliko dela.
Rupel in Kosumi sta podrobneje govorila tudi o prihodnosti odnosov med Kosovom ter Srbijo in Črno goro. Dialog med Beogradom in Prištino je še posebej pomembno v luči napovedanega ocenjevanja izpolnjevanja demokratičnih standardov, od katerega bo odvisen začetek pogovorov o prihodnjem statusu Kosova in njegovo vključevanje v evroatlantske povezave.
Kosumi se je tudi zahvalil za vso pomoč, ko jo je Slovenija v zgodovini namenila Kosovu, še posebej v najhujših časih. "Cankarjev dom bo vedno v naših srcih," je dejal Kosumi.
Nemčija obnovila mandat vojakom KFOR
Nemški parlament je z veliko večino obnovil mandat 2600 vojakom, ki so del mednarodnih sil na Kosovu (KFOR). S podporo tako vladajočih strank kot tudi opozicije je 575 članov zveznega parlamenta glasovalo za enoletno podaljšanje misije na Kosovu, proti pa je glasovalo le sedem poslancev.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je dejal, da je varnost ključnega pomena za napredek Kosova in da morajo zato enote KFOR ostati tam. Ob tem je še povedal, da se Kosovo ne more vrniti v stanje, kot je bilo pred letom 1999, vendar pa je izključil kakršnokoli novo določanje mednarodnih meja za Kosovo.
