V začetku septembra je urad za varstvo konkurence dobil več pobud v zvezi z domnevnim preprečevanjem konkurence pri ravnanju s klavniškimi odpadki. Po mnenju Zelenih Slovenije je bilo dosedanje ravnanje vlade, s katerim je omejila konkurenco na trgu, v škodo državnega proračuna.
Danes je Urad za varstvo konkurence objavil svoje stališče, v katerem je sicer potrdil, da ima družba Koto monopolni položaj, vendar postopka ne bo začel.
Po mnenju direktorja urada Andreja Plahutnika Koto ni mogel zlorabiti svojega prevladujočega položaja na trgu, ker je sklepal pogodbo z državo. Ta bi lahko v primeru, če bi bila v pogajanjih zahtevana višja cena od primerljive na primerljivih tržiščih, uporabila druge ukrepe.
"Vlada, ki je v pogajanjih s Kotom nastopala v vlogi oblastnega udeleženca, bi lahko uporabila tudi druge ukrepe in ne zgolj komercialno pogodbo," je za 24 ur povedal Plahutnik.
Vlada bi lahko za ravnanje s klavniškimi odpadki pravočasno ustanovila gospodarsko javno službo, ki bi zagotovila primerno ravnanje in uničevanje kostne moke, tako kot to predvidevata zakon o varstvu okolja in zakon o gospodarskih javnih službah. Z ustanovitvijo javne službe v Kotu bi si vlada zagotovila nadzor nad ceno proizvodnje kostno-mesne moke v kafileriji. Termoelektrani Šoštanj pa bi lahko odredila simbolična plačilo za sežig moke v korist državnega proračuna.
To možnost je vlada v celoti imela, saj je termoelektrarna v državni lasti. Namesto tega je vlada Šoštanju za sežig kostno-mesne moke moke celo plačevala iz proračuna, pa čeprav gre za visoko kakovosten energent. Prav tako je s Kotom sklenila komercialno pogodbo, po kateri Koto še naprej proizvaja kostno moko, kot da gre za krmilo za živino.
Pri tem po mnenju Zelenih Slovenije po nepotrebnem nastajajo visoki stroški, ki jih je plačevala država, zdaj pa klavnice in potrošniki.
Kljub temu, da urad za varstvo konkurence ne bo začel postopka za ugotavljanje domevne zlorabe Kotovega monopolnega položaja na trgu, gre po mnenju Mihe Jazbinška v tem primeru za zlorabo, ki naj bi jo storil minister za okolje in prostor Janez Kopač. »Kopač ni izrabil oblastnih mehanizmov, temveč je sklenil komercialno pogodbo, pri vsem tem je po svojih lastnih trditvah dovolil, da ga je podjetje Koto izsiljevalo,« je povedal Jazbinšek.
Po mnenju urada za varstvo konkurence je imel minister Kopač dovolj zakonskih možnosti, da prepreči izsiljevanje Kota, ki je postavil visoko ceno za izdelavo svoje kostno-mesne moke. Te možnosti pa Kopač po uradni dolžnosti ni izkoristil.