Kranjec po sprejetih ukrepih ne vidi nevarnosti za inflacijo

"Kratkoročno je nujno potrebno pridobiti zaupanje trgov in stabilizirati gospodarstvo, da bo to lahko pozneje raslo z višjo stopnjo. Ne želim se spuščati v obravnavo, ali se težišča gospodarske aktivnosti pomikajo izven Evrope, v povprečju pa svetovno gospodarstvo deluje dobro, res pa je, da se v težavah nahajajo predvsem razvite države," je o morebitnem novem kriznem valu dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki dolgoročno vendarle vidi bolj svetlo obdobje.

Guverner se je sicer v svojem nastopu dotaknil problematike primanjkljajev v proračunih evropskih držav in njihove prekomerne zadolženosti, kar sta dva od temeljnih maastrichtskih kriterijev. Medtem ko je že povsem jasno, da Grčija prednjači pri obeh omenjenih kriterijih, je Slovenija po njegovem trenutno še nekoliko bolj na varnem, vsaj kar se tiče javnega dolga, kjer še ni prestopila predpisanih 60 odstotkov. S približno 40 odstotki je še daleč od evropskega povprečja 90 odstotkov, a Kranjec opozarja na previdnost, da ne bi prišlo do pojava kronične zadolženosti.

Kranjec je ob tem opozoril na nujnost zmanjševanja javne porabe, saj je povečevanje davčnih obveznosti skoraj nemogoče, količina pobranih davkov pa se je zaradi recesije prav tako zmanjšala.

Nekaj možnih davčnih novosti sicer vidi, predvsem na področju t. i. okoljskih davkov in uvedbe različnih premoženjskih davščin, ob tem pa opozarja tudi na nujnost povečanja učinkovitosti pobiranja davkov. V zvezi s pokojninskim sistemom je dejal, da reforma lahko gre zgolj v smeri podaljševanja delovne dobe, saj davkov v nedogled ne gre povečevati, pokojnin pa v sedanjih razmerah tudi ni mogoče znižati.

Guverner Banke Slovenije se je v pogovoru z davčnimi svetovalci dotaknil še krize bančnih sistemov. Kot je v zvezi s tem povedal, je postalo očitno, da bodo banke morale v prihodnje v dobrih časih več kapitala nameniti za krizna obdobja. Tudi slovenske banke so zato pred nalogo, da si zagotovijo stabilnejše dolgoročne vire, potem ko so se po vstopu v evroobmočje sorazmerno izdatno zadolževale na kapitalskih trgih.

"Bankam so se v sedanji krizi bistveno zmanjšali dobički, saj so bili lani za polovico nižji kot leto pred tem in so skupaj znašali okoli 160 milijonov. Po naših grobih ocenah bo leto 2010 prav tako težko leto, saj imajo banke v svojih portfeljih precej problematičnih terjatev, za katere bodo morale izdvajati slabitve. Vse to je obvladljivo, a letos še ne pričakujemo bistvenega izboljšanja dobičkonosnosti," je dejal Kranjec in dodal, da Banka Slovenije želi, da bi lastniki bank čim večji delež dobičkov ohranili kot zadržani kapital.