'Kreditna aktivnost bank se izboljšuje'

Premier Borut Pahor se je danes srečal s predstavniki bančnega sektorja. Bančniki so mu pojasnili, da se kreditna aktivnost v slovenskem bančnem sistemu po upočasnitvi konec lanskega leta od januarja znova izboljšuje. Minister za finance Franci Križanič je po srečanju dejal, da je pričakovati, "da bo kreditna aktivnost glede na uspehe, dosežene v zadnjem obdobju, začela naraščati". Slovenija je namreč konec januarja uspešno izdala triletno referenčno državno obveznico v vrednosti milijarde evrov.

Bančniki so kot težavo izpostavili gibanje obrestnih mer. "Po eni strani z znižanjem vrednosti euriborja ob politiki ECB obrestne mere padajo, po drugi strani pa se povečujejo tveganja na finančnih trgih, zato se obrestne mere za gospodarstvo in prebivalstvo ne znižujejo tako hitro, kot se sicer znižuje obrestna mera ECB oziroma euribor," je pojasnil Križanič.

Banke so zaprosile za dodatno pomoč

Predstavniki bančnega sektorja – med njimi predsedniki uprav NLB, NKBM, Abanke in Unicredita – so državo zaprosili tudi za pomoč pri znižanju stroškov izdaje državnih poroštev za nastop bank na mednarodnih finančnih trgih. "Ministrstvo za finance že pripravlja ukrepe subvencioniranja obrestnih mer v obdobju krize," je dejal Križanič.

Država bi ob izdaji poroštva najboljšim bankam z ratingom A sicer zaračunala stroške v višini 0,5 odstotne točke, zdaj pa tega ne bo več. "To se bo razbremenilo," je dejal Križanič. Seveda je odvisno, kaj bodo banke dosegle na kapitalskem trgu, a cilj je po Križaničevih besedah, da bi banke "po najnižjih možnih stroških servisirale naše gospodarstvo in prebivalstvo".

Kot je pojasnil Križanič, je bilo današnje srečanje s predstavniki bančnega sektorja že tretje te vrste, pri čemer sta bili prvi dve interne narave. Po besedah premiera pa naj bi bila srečanja odslej redna.

Naslednji ukrep bo po Križaničevih besedah verjetno spodbuda posojilom, ki omogočajo gospodarsko rast, pri čemer bo država ponudila poroštva. "Tak ukrep že preučujemo zlasti z vidika zakonskih osnov, tveganja za morebitno povečanje javnega dolga so zelo majhna," je dejal.

Veselinovič izrazil zmerni optimizem

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič je po srečanju povedal: "Izrazim lahko realni zmerni optimizem."

Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič je srečanje označil kot izjemno koristno. "Mislim, da so ukrepi pravi, Slovenija ima vse možnosti za njihovo izvajanje, kar pomeni, da bi morali gospodarsko krizo preživeti v dobri kondiciji."

"Fama o tem, da kreditne aktivnosti ni, je zmotna," je dejal. Posojilna aktivnost slovenskega bančnega sektorja je ves čas pozitivna, kar naj bi bila izjema v EU. Ukrepi vlade, ki so že sprejeti ali so še v pripravi, bodo po Kovačičevem mnenju ta del še izboljšali, tako da bi v drugi polovici leta že bistveno pozitivneje zrli v prihodnost. Napovedal je, da bodo v banki po prvem četrtletju začeli pripravljalne aktivnosti na zadolžitev na tujih trgih.