Gospodarstvo

Kriza cen, ne hrane: špekulanti in 'veliki igralci' krivi za nevzdržne podražitve

Barcelona, 12. 08. 2022 11.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Kdaj bodo tisti, ki zasedajo ključna mesta, razumeli, za kaj v resnici gre? Tako se sprašujejo pri nevladni organizaciji grain.org. Gre za organizacijo, ki se zavzema za večjo vpletenost skupnosti v prehransko verigo, ki je v zadnjih letih prešla v roke globalnih igralcev. Opozarjajo - soočamo se z že tretjo prehransko krizo v 15 letih, naučili pa se nismo ničesar, čeprav se ustvarjajo nova in nova zavezništva, projekti pa dobijo veliko denarja.

 "Nešteto hektarjev po vsem svetu se uporablja za pridelavo pridelkov za predelano nezdravo hrano, ki je popolnoma brez hranil," opozarjajo pri grain.org.
"Nešteto hektarjev po vsem svetu se uporablja za pridelavo pridelkov za predelano nezdravo hrano, ki je popolnoma brez hranil," opozarjajo pri grain.org. FOTO: Shutterstock

Soočamo se s cenovno krizo, ne s pomanjkanjem hrane, opozarjajo v organizaciji. Cene hrane rastejo po vsem svetu skupaj s stroški energije in deloma tudi zaradi njih. Ti dvigi cen najbolj prizadenejo revne in ranljive. A hrane pravzaprav (še) ne manjka. Nekatere države, kot sta Kitajska ali Indija, imajo varnost preskrbe s hrano za strategijo, posledično imajo velike zaloge hrane – in to bi jim moralo biti dovoljeno, kljub nenehnim razpravam v Svetovni trgovinski organizaciji o tem, kako zaloge hrane in prepovedi izvoza uničujejo trgovino. 

Toda splošni učinek naših vse bolj industrializiranih prehranskih sistemov je specializacija, prekomerna proizvodnja in ogromno odpadkov. Približno 60 odstotkov pšenice, pridelane v Evropi, gre za živalsko krmo, medtem ko se 40 odstotkov koruze, pridelane v ZDA, predela v gorivo za avtomobile. Države, kot so Vietnam, Peru, Slonokoščena obala in Kenija, namenjajo ogromno virov za pridelavo in izvoz kmetijskih proizvodov, ki niso bistveni, kot so kava, šparglji, kakav in rože. Medtem se nešteto hektarjev po vsem svetu uporablja za pridelavo pridelkov za predelano nezdravo hrano, ki je popolnoma brez hranil. Produkcije nam torej v svetovnem merilu ne manjka. Imamo pa visoke cene ter težave z delovno silo in distribucijo, svarijo v poročilu, kjer tudi menijo, da so lobistične skupine instrumentalizirale krizo, da bi poskušale zavrniti reforme kmetijske politike in podnebne cilje.

Prav tako organizacija svari, da se politični voditelji motijo, ko za dogajanje s cenami hrane krivijo Rusijo: "Res je, da Rusija blokira izvoz žita, oljnic in gnojil iz Ukrajine, pa tudi s svojih obal. Toda pšenico in sončnično olje iz Rusije in Ukrajine je mogoče nadomestiti z drugimi viri in drugimi vrstami žit in olj. Globlji problem je, da so nekatere države – kot so Egipt, Senegal ali Libanon – pri uvozu močno odvisne od teh dveh držav. Oni so tisti, ki morajo dolgoročno najti alternativne rešitve, po možnosti s podporo lastnim malim kmetom pri izgradnji raznolikih lokalnih kmetijskih sistemov in s krepitvijo regionalnih trgov."

Največji porast lakote je skoncentriran v državah, ki so jih prizadeli konflikti, kot so Afganistan, Jemen, Sirija, Eritreja, Somalija in Demokratična republika Kongo. To ni povezano s situacijo v Ukrajini. "Nehajte širiti lažne novice, Afrika ne potrebuje ukrajinske pšenice," je pred kratkim pribil malijski kmetijski poznavalec Ibrahima Coulibaly. Po njegovem je ukrajinska vojna uporabljena "kot še en izgovor za potiskanje zahodnega kmetijskega imperializma, ki je uničil gozdove, kmetijska zemljišča in raznolikost hrane po vsem svetovnem jugu".

Ko gre za cene hrane, organizacija opozarja - špekulacije so velik del problema: "Podatki, ki so zdaj na voljo, kažejo, da se trenutna kriza cen hrane ni začela z vojno v Ukrajini, ampak kot posledica širšega niza težav. Sem spadajo pandemija covida-19 (z motnjami, ki jih je prinesla in jih še povzroča v mednarodnih dobavnih verigah), podnebna kriza in špekulacije na finančnih trgih." 

Izpostavljajo, da podatki jasno kažejo, da je rast cen hrane nepovezana s proizvodnjo in ponudbo, ki sta stabilni. Zakaj? Delno zato, ker vlagatelji – bodisi banke, pokojninski skladi ali samo posamezniki – kupujejo delnice skladov, ki jim omogočajo, da stavijo na prihodnje cene surovin, pri tem pa vplivajo na trenutno ceno surovin. Tovrstne špekulacije so odločevalcem dobro znane, želje, da bi ukrepali, pa - nimajo. 

Vse to dogajanje pa bi na koncu dejansko lahko vodilo do pomanjkanja, opozarjajo. Kmetje po vsem svetu se spopadajo s podvojitvijo in celo potrojitvijo cen vložkov, zlasti kemičnih gnojil. K temu prispevajo naraščajoče obrestne mere za kredite, h katerim se kmetje po svetu pogosto zatečejo, da posejejo pridelke, pa tudi podražitve goriva – ki je še ena - za kmete neobhodna - dobrina. Številni kmetje tako nimajo druge izbire, kot da zmanjšajo vložke, kar pomeni, da se bodo letine zmanjšale. Ker pa tudi potrošniki ne morejo prevzeti naraščajočih stroškov proizvodnje hrane, "grozi katastrofa, propad obeh koncev prehranskega sistema", svarijo.

Pri tem pa nanizajo tudi nekaj potencialnih rešitev. Kaj predlagajo? Kratkoročno morajo vlade ukrepati s subvencijami za osnovna živila. Če ne bodo, bodo ljudje vse pogosteje šli na ulice, kot smo nedavno videli v Ekvadorju. Vendar pa je težava mnogih vlad v tem, da so že močno obremenjene z dolgom in da se bodo težko zatekle k sistemu subvencij, ne da bi bile na udaru svojih upnikov, bodisi javnih posojilodajalcev, kot je Mednarodni denarni sklad, ali zasebnih investicijskih podjetij, kot je BlackRock.

Potrebno je zmanjšati ranljivost naših prehranskih sistemov za finančne špekulacije - to mora biti prednostna naloga, opozarjajo. 

Ena ključnih rešitev pa je tudi gradnja prehranske suverenosti držav. "Ne v smislu nacionalizma, meja, ljubosumno varovanih zalog in izolacije. Razpoke v naših prehranskih sistemih prihajajo iz industrializiranega segmenta, ki se osredotoča na nekaj dobrin, masovno proizvodnjo, enotnost in razlastitev delavcev in lokalnih skupnosti, da bi naredili in ohranili domnevno poceni hrano. To je proizvodni sistem, ki se ne more upreti podnebnim šokom, medtem ko še naprej povzroča ogromno družbeno in ekološko škodo. Prehranska suverenost, ki temelji na metodah trajnostne pridelave in izvaja solidarnost, je najboljša obramba pred finančnimi špekulacijami in korporativnim nadzorom v naših prehranskih sistemih," predlagajo. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (172)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdecaZvezda
15. 08. 2022 08.34
+1
Če pogledaš samo lubenice,siromaku,ki jih je pridelal,plačajo 3-6 c na kg vse drugo so špekulanti in navsezadnje požrešni trgovci,isto je s jogurtom navadnim,nabavna cena 6 c,prodajna,da te kap,to je to.
24urbutalci
14. 08. 2022 13.44
+2
Lepo, da obstaja še nekdo, ki je kritičen do vsakodnevnih nebuloz.
krojacekhlacek
13. 08. 2022 13.35
+4
Osebno se mi je najbolje zapeljat do kmeta, kupit stvari za 2 - 3 tedne in je še najbolj poceni. Sproti pa še kak deci prevrneva z gospodarjem. To dragi moji je najboljsi sosed, ki se ga v Ljubljani ne najde 😉
šoljo31
13. 08. 2022 11.23
-2
Pa saj je tudi sindikalistka jerkička rekla,da rabimo nujno višje davke
ROMELS
13. 08. 2022 09.45
+0
V takile situaciji bi morala država prevzeti vajeti in nadzor v svoje roke. Tile draginjski dodatki samo pripomorejo še k večji draginji in razvrednotenju denarja. Torej je država in njihova pomoč državljanom dodatno gonilo k draginji.
razumi če lahko
13. 08. 2022 10.00
+6
kaj bo prevzela država višja je osnova več je DDV - ja vsem skupaj gre vse na roko !! Že pred leti smo zašli potrošniški svet kupujemo vse kaj je za kupit pa če rabimo ali ne samo ,da je znamka in čim dražje !! Za avto , telefon in osebni image torej za zunanjo fasado ni omejitve z ceno vse drugo je pa predrago !!!
pekoči paradižnik
13. 08. 2022 12.08
+6
Dokler bodo potrošniki razgrabili vse kar je v akciji in oglaševano kot poceni, ne glede na to ali rabijo, ali ne, je vsaka regulacija odveč, ker bo ta artikel razgrabljen, ne glede koliko stane. Zanimivo, problem z draginjo je samo pri hrani. Še nobene ženske nisem slišal, da se je podražila kozmetika in da jo sedaj ne bo več kupovala. Kupijo si avto za sto tisoč, potem pa tankajo pri hofru, za tri cente ceneje ??????? Razumi kdor lahko, slovenski potrošnik je milo rečeno čuden. Povsem nepomembno mu je kakšne kvalitete je hrana, ki jo uživa, važno je samo, da je čim ceneje. Za pametne telefone, kozmetiko, tekstil in dobrine, ki služijo izgledu pa ni pomembno koliko stanejo.
RdecaZvezda
15. 08. 2022 08.41
Ja,frenk7,če ne bi tako delali si ne bi mogli kupiti takega avtomobila,pravijo dinar na dinar pogača,kozmetika,tobak,bencin in alkohol imajo svoj denar,tako je bilo in bo na veke vekomaj amen in pika.
razumi če lahko
13. 08. 2022 09.42
+6
Za vse skupaj smo si krivi sami in naši politiki od 91 naprej brez izjeme !! Vsa velika podjetja priznana podjetja so bila v lasti države in so jih politiki z nastavljenim kadrom na čelu pridno uničili in nato prodali !! Država je samo ta podjetja izčrpavala zato so tehnološko zastarela in posledično nekonkurenčna pa so prišli tujci z kapitalom in nam vse pokupili praktično zastonj !! Nekoč so Slovenci delali so bili delovni ljudje ,ki jih je pa vedno manj saj se večini nič ne splača samo cuzajo državni denar ,ki ga politika deli v socialnem duhu ,ki pa obremenjuje tiste ,ki dejansko še vedno pridno delajo za vsakdanji kruh !!
St. Gallen
13. 08. 2022 09.37
-8
v Svici se ne sekiramo
krmeki
13. 08. 2022 09.08
+7
Surovine se cenijo, izdelki za potrošnike pa ostajajo dragi.
pravičnež
13. 08. 2022 08.24
-7
Ne jamrat.Volili ste tavbija.Obljubil vam je brezkrbnost in ples.Znebili smo se Janše,ki je hotel da ljudje delajo,pa vam ni bilo prav.
AlexReal
13. 08. 2022 08.18
+5
Očitno morajo vojni dobičkarji še kar naprej kovati velike profite, drugače se ne da razumeti dejstva, da se cene hrane in surovin v svetu drastično znižujejo, medtem, ko se na drobnoprodajnih cenah to nikakor ne pozna !!
RdecaZvezda
15. 08. 2022 08.46
+1
Slovenija je najdražja v eu in še daleč naokoli,poglejte,recimo pivo,Pitinger v Avstriji 49c,v Slo 79c,sam vprašam,ZAKAJ.
WolfeWoof
13. 08. 2022 08.04
+7
Ma normalno. Velika podjetja nabijajo cene. Kaj niste vidli kako so se bogati dobili na sestanku pa so rekli "Naslednja svetovna kriza bo možnost za dobiček"? To je skos tako in morte usi dojet da to NI zaradi kovida pa vojn pa to, to je zaradi njih ker izkoriščajo pa pol dražijo, ko jih pa uprašajo ja zakaj pa nebi cen dol spustili se izgovori iščejo u politiki pa tem kao da ti ljudje pa ja nimajo za preživet. Ja nebomo se šli tako več. Realnost je da podjetja nabijajo sama cene brez razloga, krize so pa samo izgovori. Pa držijo cene gori da se navadimo pa rečemo "ja kriza je" pa to. Ne. Na ulce hojte pa pritisnite nanje malo. Zbudite se. Pa ne kripto valut tudi kupovat ker tisto pripomore k dražinji. En kovanc je kao vredn več ko 10 jurjev? Malo morgen. To vam pol pomeni en hamburger = 1 kripro = 10 jurjev za burger. Kako vi ne vidite tega? Pa se mate za neke izobražence. Sram naj vas bodi.
Entip?ek
12. 08. 2022 21.57
+7
cim prej se je treba znebit posrednikov, ker jih je enostavno preveč..
Mio56
12. 08. 2022 20.35
+5
Realnost je drugačna! Glede peletov za ogrevanje, bom dal dva primera iz Postojnskega, pa bom spustil imena firm vsaj zaenkrat. No oba imata super kvalitetne pelete z zelo malo pepela in vsi ju hvalilo. no kar je pa žalostno je pa to, da prvi ima lastni lesni obrat in svojo lastno žagovino za izdelavo peletov.. no on prodaja trenutno po več kot 6€ na vrečo, tadrugi pa kupuje žagovino za izdelavo peletov od prvega proizvajalca, saj ima zagovine preveč in dobesedno jih samo stisne, spakira in proda in trenutno prodaja vrečo po dobre 4€. Sepravi izdelava in materjal za izdelavo ni tako zelo drag, kot hočejo določeni trgovci predstavit za opravičilo da je taka cena. Tko da realno ja napram lanskega leta se je zaradi višje elektrike dvignila cena ampak ne pa za 2evra po vreči!
jazpatipažidanamarela
13. 08. 2022 09.43
+2
Tisti, ki ima lesni obrat ima še ogromno drugih stroškov tako, da je v bistvu še poceni napram tistemu, ki samo pakira.
john gotti
12. 08. 2022 19.39
+9
v jeklarstvu je še večji nateg…prodajalci jekla nategujejo in služijo enormne dobičke…
kolesarskilevnuhi
12. 08. 2022 19.37
-1
IN sedaj bo Holob nastavil svojega da bo kontroliral cene raznih trgovin in bo to mesečno plačalA DRŽAVA 45 tisoč Eu...BOLANO..
MladInPerspektiven
13. 08. 2022 08.24
+4
No si lep primer nepismenosti .... ponovno preberi ne bodi sektaš...😂😂
zelen
12. 08. 2022 17.19
+15
elite nas brijejo na suho
Bpultimate
12. 08. 2022 17.04
+13
Pohlep ki bo uničil EU
AlesX1X
12. 08. 2022 21.27
+6
yanay
12. 08. 2022 16.57
+16
Ni samo hrana na udaru špekulantov, enako je z nafto in plinom. Ti pokvarjeni igralci nam krojijo usodo, pa bi bilo vse drugače, če bi politika delala za ljudi, ne pa, da drži svečo vsem tem špekulantom.
Zentrum
12. 08. 2022 16.54
+16
Naučili smo se, da je denar pač sveta vladar in da pri tem ni nobenih meja, niti na osnovnih področjih, kot sta zdravstvo in hrana/voda. Za pravi znesek se lahko naredi marsikaj, tudi prepriča ljudi, da je sonce v bistvu modro.
Collywoggle
13. 08. 2022 16.48
zadnje skoraj tri leta je zelo modro po svetu
Kameleon Kiddo
12. 08. 2022 16.36
+11
Naučili se nismo predvsem DA NI PRAVICE BREZ MOČI.