Razlogi za tako slab položaj so predvsem v predragih nakupih podjetij in milijardnih stroških nakupov licenc mobilnih telekomunikacijskih sistemov tretje generacije UMTS. Podjetja, v katerih ima država večinoma relativno velike deleže, se sedaj na različne načine trudijo znižati dolgove, tudi z zamenjavo vodilnih mož koncernov.
Največji evropski telekomunikacijski koncern Deutsche Telecom, v katerem ima država 43-odstotni delež, si je nakopičil 63 milijard evrov dolgov. Vrednost delnic podjetja, ki je nekoč že dosegala vrednost 100 evrov, se je znižala na približno deset evrov. Trenutni - začasni - prvi mož podjetja Helmut Sihler, ki je junija zamenjal Rona Sommerja, je povedal, da je cilj podjetja do konca leta 2003 znižati dolg na 50 milijard evrov.
Medtem ima francoski telekomunikacijski operater France Telecom, katerega večinska lastnica je s 55,7-odstotnim deležem država, trenutno okoli 70 milijard evrov dolga. Vrednost njegovih delnic se je od začetka tega leta znižala že za tri četrtine. Koncern je odpovedal nadalnjo pomoč svoji nemški hčerinski družbi Mobilcom, odločitve o načrtu rešitve francoskega koncerna pa vodilni na zasedanju minuli teden še niso sprejeli. Predsednik uprave globoko zadolženega francoskega telekoma Michel Bon pa je že napovedal svoj odstop.
Vodilnega moža podjetja pa je lanskega septembra, pri dolgu v višini 22 milijard evrov, zamenjal nizozemski koncern KPN. Paula Smithsa je na vrhu podjetja, v katerem ima država 34-odstotni delež, zamenjal Ad Scheepbouwer, ki meni, da bi lahko višino dolga znižali vsaj na 13,9 milijarde evrov.
Britanski operater British Telecom je lani prepolovil svoj dolg z 21,3 milijarde na 13,7 milijarde funtov. Podjetje se je med drugim znašlo v krizi tudi zaradi milijardnih stroškov z nakupom nemške UMTS licence. Kljub zmanjšanju dolga je vodilnega moža koncerna Petra Bonfielda zamenjal Ben Verwaayen, ki je takoj po prihodu pričel s strogim sanacijskim načrtom podjetja.
Četrti največji evropski telekomunikacijski koncern, španska Telefonica pa je v svojem zadnjem polletnem finančnem poročilu, ki ga je izdal junija letos, zabeležil dolg v višini 25,8 milijarde evrov. Bivši monopolist je od leta 1997 privatiziran, vendar ima država t.i. zlato delnico, ki ji omogoča, da lahko pri odločitvah strateškega pomena vloži veto.
