Kriza pritiska na podjetja

Sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je danes povedal, da so skrajšan urnik uvedli v Gradisu Celje, Garantu Polzela, preboldskem Odelu in Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice. Gradis Celje in Kmetijska zadruga Slovenske Konjice bosta po Čaterjevih besedah zaprosila za subvencijo. Kmetijska zadruga je sicer nameravala zmanjšati pravice delavcev iz kolektivne pogodbe, a so po dogovoru s sindikatom te ostale na enaki ravni.

O krajšem delovniku razmišljajo tudi v žalskem Novemu, ki ima 500 zaposlenih. Naročila v podjetju, ki izdeluje okrasne letve za avtomobilsko industrijo, so upadla za 40 odstotkov, odpustili pa so že 30 delavcev, ki jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Zaradi 25-odstotnega upada naročil so krajši delovnik uvedli v preboldski družbi SAPS, ki se je preimenoval v Odelo. Podjetje za proizvodnjo avtomobilskih luči zaposluje 400 delavcev, petim zaposlenim za določen čas pa januarja niso podaljšali pogodb o zaposlitvi. S pomanjkanjem naročil se sooča tudi Ingrad Gramat, ki prav tako ne podaljšuje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Kriza je doletela tudi žalski Juteks, vendar se po besedah Čatra z vodstvom tega podjetja še dogovarjajo o morebitni uvedbi skrajšanega delovnika in odpuščanju delavcev, ki so zaposleni za določen čas.

Inde Vransko, ki oktobra in novembra lani ni prejelo nobenih novih naročil, pa je znova zagnalo proizvodnjo in vseh 40 zaposlenih zdaj ima "polne roke" dela. Proizvodnjo so vnovič začeli tudi v štorskem Steelu, ki je prejel nova naročila. Glede Mlekarne Celeia je Čater pojasnil, da imajo dovolj dela, vendar jim težave povzroča nelojalna tuja konkurenca, ki je slovenski trg oskrbela s sirom vprašljive kakovosti. Čater je še opozoril, da poskušajo nekatera podjetja delavcem plačati le polovične potne stroške, kar pa je v nasprotju z zakonom.

Predsednik sindikata mariborske regije KNSS Neodvisnost Milan Mesarič pa je povedal, da bo zoper direktorja Cometa Aleša Mikelna vložil kazensko ovadbo, če danes ne bo umaknil zahtevanih aneksov k pogodbi o zaposlitvi nekaterih delavcev. Kot je pojasnil Mesarič, je Mikeln 13 delavcem Cometa, ki je tudi uvedel 36-urni delovnik, dal možnost nove pogodbe, od 10 delavcev pa zahteva podpis aneksa, česar pa delavci niso pripravljeni storiti. "To je grozljiva diskriminacija, saj gre za starejše delavce iz proizvodnje, ki so zaposleni za nedoločen čas in so postali pravi specialisti na svojem področju, tako da bi jih bilo težko nadomestiti," je še dejal Mesarič.

Padec naročil

Med koroškimi podjetji, ki močno občutijo negativen vpliv gospodarske krize v avtomobilski industriji, je tudi ravenska Styria Vzmeti. Podjetje, ki proizvaja vzmeti za tovornjake, ima trenutno  za 40 odstotkov manj naročil od lanskega povprečja, zaradi česar so v dveh mesecih število zaposlenih zmanjšali za 81, na 162 zaposlenih.

Ravensko podjetje je v zadnjih letih nenehno povečevalo proizvodnjo na račun povečanja naročil klasičnih vzmeti, še bolj se je v zadnjem letu povečala proizvodnja paraboličnih vzmeti. Ker gre za delovno intenzivno panogo, je to pomenilo nenehno povečevanje števila zaposlenih, je pojasnil direktor podjetja Aleš Prikeržnik.

Poleg tega so v podjetju januarja uvedli 36-urni delovni teden, oddaja vloge za pridobitev državne subvencije pa je v enem od prihodnjih scenarijev. "Bojim pa se, da je padec naročil večji, kot bi pridobili s subvencijami," ocenjuje Prikeržnik, ki kot bolj učinkovit kratkoročni ukrep vidi subvencioniranje, kot ga imajo v nekaterih tujih državah. Tam je lahko delavec daljše časovno obdobje zaposlen za krajši delovni čas, razliko do polnega delovnega časa pa z nadomestilom krije zavod za zaposlovanje.

"Načrti za letos so zelo negotovi, saj kupci še sami ne vedo, kako in kdaj se bo obrnilo. Z gotovostjo pa lahko rečem, da v prvi polovici letošnjega leta ne bo bistvenega popravka navzgor," ugotavlja Prikeržnik. V prvem letošnjem četrtletju po njegovih zagotovilih nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujejo.