Preobrazba za 14 milijonov: Plujemo, kamor velike ladje ne morejo

Zaradi svežega sloja barve bi morda kdo pomislil, da je Azamara Onward nova ladje, a pravzaprav gre za ladjo, ki je bila v francoski ladjedelnici Chantiers de l'Atlantique zgrajena že leta 1999.  Takrat za družbo Renaissance Cruises, ki je propadla leta 2001, k njenemu zatonu pa so precej pomagali teroristični napadi 11. septembra, saj so imeli tudi škodljive ekonomske učinke. Ladja, takrat znana kot R Three, je nov dom našla pri družbi Princess Cruises, kjer so ji nadeli ime Pacific Princess. 

Potem pa je udarila pandemija novega koronavirusa. Industrija križarjenj je povsem obstala, pobirala se je veliko počasneje kot preostanek turističnega sektorja, faza okrevanja pa še traja, saj za križarke še vedno veljajo strogi protikoronski ukrepi. 

Izgube prej hitro rastoče branže so bile milijardne, matična družba Princess - Carnival Corporation - je začela s prodajo ladij. Med 18 prodanimi je bila tudi Pacific Princess, ki pa je za razliko od nekaterih, ki so končale v razgradnji, imela srečo, da jo je prevzela družba Azamara Cruises, ki je v času covida tudi sama šla skozi transformacijo, saj je zamenjala lastnika.  

Princesa postane Azamara - za 14 milijonov evrov

Novi lastniki družbe so se odločili povečati floto križark, svežo pridobitev, Pacific Princess, pa so najprej poslali na temeljito prenovo. Posel je dobila družba Somec, težak je bil 14 milijonov evrov, dela v nizozemski ladjedelnici pa so se končala aprila letos. 

Ladja je bila deležna tako tehnološke nadgradnje kot "lepotne preobrazbe". Med drugim so opravili rekonstrukcijo krovov in balkonskih struktur, da bi ustvarili prostor za dodatne apartmaje, tudi takšne, ki premorejo jacuzzi. Predelali so tudi spa center in ojačali bazenski kompleks. 

Povečali so rezervoarje za balastno vodo in gorivo, prenovili so sistem stabilizatorjev, popravke so doživeli tudi motorji, saj so želeli zmanjšati okoljske vplive ladje. 

Osvežili so podobo notranjosti, tudi zunanjost pa je dobila novo podobo in logotip. Maja letos so prenovljeno ladjo krstili v Monte Carlu.

Azamara je sicer družba, ki ponuja križarjenja višjega nivoja, ne uvršča pa se med najbolj luksuzne ladjarje. Za 12 dni dolgo potovanje po Mediteranu bi na primer odšteli dobrih 2.300 evrov, ladja pa bi se ustavila v pristaniščih Ravenna, Koper, Pula, Dubrovnik, Kotor, Amalfi, Sorrento, Civitavecchia, Livorno, Monte-Carlo, pot pa bi se končala v Barceloni. 

Na krovu: klasika, eleganca in sprostitev

Čeprav pred ladjo vlada sproščeno vzdušje, domačini so postavili celo nekaj stojnic za goste, je dostop do ladje vse prej kot preprost. Najprej je potrebno opraviti varnostni pregled in pa pregled osebnih dokumentov, preden vas spustijo na ladjo, pa je potrebno predložiti tudi negativen test na novi koronavirus. Kot rečeno, branžo križarjenj še precej krojijo protikoronska pravila. Gostje na ladji so tako cepljeni, tudi s poživitvenim odmerkom, prav tako so se pred prihodom na krov testirali.

Po opravljenih formalnostih s fotografom v družbi Jennifer Vandewiele, vodje prodaje križarjenj na ladji, zakorakava na Azamaro Onwrad. Gosta najprej pozdravi pompozno stopnišče. Prvi vtis ladje je, da je prav takšna, kot si človek predstavlja klasično ladjo za križarjenje – elegantna in tradicionalna, skratka, drugačna od najnovejših križark za množična križarjenja.

"Stopnišče je pa kot na Titaniku," glasno razmišljava s fotografom. "Stopnišče že spominja na Titanik, ampak upam, da je to tudi vse," se za nama oglasi glas v srbščini.

Kolegica je iz Srbije, pripomni Jennifer, ki je sicer Belgijka. "Na krovu smo zaposleni iz 37 nacionalnosti," doda. Drug drugega poznajo po imenih. "To je majhna ladja, kar pomeni, da se vsi poznamo in smo zelo povezani. Smo ena takšna velika družin, ki skrbi druga za drugega," pravi.

Sprehodimo se po hodniku. Ko se prvič znajdete na ladji, ladijski hodniki običajno spominjajo na labirint, v katerem pa se potniki že kmalu počutijo zelo domače. Tudi tisti, ki so prepričani, da nimajo nobenega smisla za orientacijo, pa se ne bodo izgubili, saj je osebje ves čas na delu, zato hitro srečate koga, ki vas usmeri v pravo smer. 

Oblikovalci so se pri notranji opremi ladje osredotočili na kombinacijo sive, bež, rjave, bele, ponekod temno zelene barve. Barvna paleta naj bi poudarjala eleganco in s spretno dodano osvetlitvijo je oblikovalcem to tudi uspelo. 

Prispemo v prvo kabino, ki si jo bomo ogledali. Spominja na klasično hotelsko sobo, okno pa ponuja pogled na morje. Ni pa malo potnikov, ki se odločijo za notranjo kabino. Ta je prav takšne velikosti kot kabina z oknom, nima pa oken. "Ti potniki nam vedno povedo - to je vse, kar potrebujem, saj bom v kabini tako ali tako samo spal," pravi Jennifer. Na drugi strani želijo nekateri potovati udobneje - v velikem apartmaju z balkonom in butlerjem. Ponujajo pa tudi kabine za tiste, ki se težje gibljejo ali so na invalidskem vozičku. 

Te kabine so zelo prostorne, večja je tudi kopalnica. "Veliko imamo starejših gostov, ki se težko gibljejo, naši potniki so tudi invalidi. Morajo pa predložiti zdravniško potrdilo, da potrebujejo takšno kabino. Za to smo se odločili, ker bi sicer te kabine rezervirali potniki, ki zgolj želijo večjo kabino," pojasnjuje Jennifer. 

Ladja tokrat ni potovala polno zasedena, pravi Jennifer: "Trenutno imamo 330 gostov, zasedena je manj kot polovica kapacitet. Namreč - morali bi pluti po čisto drugi poti, a so se razmere zaradi vojne v Ukrajini drastično spremenile, tako da smo ladjo preusmerili v Sredozemlje. Seveda pa to pomeni povsem drugačno potovanje, drugačna doživetja in potniki so imeli zato možnost, da se nam pridružijo na tej novi poti ali pa jim povrnemo denar. Pravzaprav se jih je kar veliko odločilo, da vseeno potujejo."

In tako so med drugim lahko obiskali tudi Slovenijo. "Radi gredo na Bled," pravi Jennifer, ko jo vprašamo, ali imajo njihovi potniki radi Slovenijo. "Se pa lahko zasidramo le v Kopru. Dejstvo je, da se naši potniki k nam vračajo ravno zaradi pristanišč, kamor lahko plujemo. Ladja je manjša, zato jo sprejmejo pristanišča, kamor velike ladje ne morejo."

Čeprav so njihovi potniki nekoliko starejši, so križarjenja zelo priljubljena tudi med mladimi, razloži. Le da jih zanimajo nekoliko drugačna doživetja. "Povprečno so naši gostje stari 60, 65 let. Ampak pri kratkih križarjenjih pa je slika obratna. Pridejo mladi, ki želijo na plažo, še posebej priljubljena so pet dni dolga križarjenja v času Grand Prixa v Monaku."

Ladja je polna skupnih prostorov za druženje čez dan, ob večerih pa številni zavijejo v "gledališče", kjer so na voljo različni šovi. V času našega obiska se je iz gledališča razlegala prijetna glasba. Da ne bi motili violinistke, smo tiho vstopili v prostor. Dopoldnevi so namenjeni piljenju veščin pred večernimi nastopi, na delu so bili zato tudi tonski mojstri in drugi člani ekipe. Križarke ponujajo kar nekaj priložnosti za delo za pevce, plesalce, glasbenike ... Na avdicijah jih izberejo za to specializirane agencije.

Če velike križarke pripravljajo vratolomne spektakle, je tukaj zabava bolj intimna izkušnja, cilj ladjarja je, da gostom ponudi najboljše umetnike, ki pa morajo biti ob tem še zelo prilagodljivi, saj se lahko okoliščine hitro spremenijo. Nad ladijsko zabavo sicer tukaj bdi Eric, ki ga srečamo med ogledom ladje. "Mislim, da je to res lepa dežela. Rad bi jo bolje spoznal," pravi o Sloveniji. "Težava je, da nikoli nimam tistih nekaj dni, da bi si jo bolje ogledal,"  doda. Urnik zaposlenih na ladji je zapolnjen do zadnjega kotička. 

Jennifer na drugi strani pravi, da delo na križarki izkoristi za to, da si o destinaciji ustvari prvi vtis: "Za to službo sem se odločila, ker sem želela potovati. Ob popoldnevih je čas, da zapustim ladjo in se odpravim raziskovat okolico. Res je le nekaj ur, ampak je lepo, saj dobiš vtis o kraju in veš, kam bi se še rad vrnil za dlje časa na počitnice."

Koronsko obdobje je sicer posadki v vmesnem obdobju za nekaj časa preprečilo raziskovanje krajev, doda: "Ko smo začeli s prvimi plovbami po izbruhu novega koronavirusa, so lahko na kopno šli le gostje v okviru organiziranih ekskurzij, medtem ko posadka ladje ni smela zapustiti. Jaz sem se družbi pridružila novembra, iz Lizbone sem potovala v Miami, potem pa sem delala na Karibih. Imeli smo srečo, da so za posadko pripravili izhode v mehurčku, kar pomeni, da so nas v skupini peljali na plažo in potem nazaj na krov."

"Zdaj se vračamo v normalnost, čeprav je koronski protokol na ladji še v veljavi. Zaposleni moramo nositi maske, če kdo zboli, se sledi kontaktom, potrebno je v karanteno. Sledimo navodilom CDC," pravi, medtem ko prispeva do spa centra, kjer vlada tiha, sproščujoča glasba. 

"Gostje sem zahajajo na nego obraza, telesa, na masaže, priljubljena je akupunktura, številni si zaželijo urejene nohte ali pričesko," razloži sodelavka centra.  Med ponudbo najdemo tudi vrsto ponudbe za moške. Pa moški zaidejo v ladijski kozmetični salon? "Pridejo, pridejo. Seveda večinoma prihajajo ženske. Moški se oglasijo na urejanje brade, morda na nego obraza ... Potem pa ugotovijo, da jim je všeč ter se pogosto odločijo še za manikuro in pedikuro. Morda je še najtežje storiti prvi korak."

V tem delu ladje najdemo tudi bazen, namenjen zgolj gostom, ki kupijo najvišjo raven križarjenja - in lahko tukaj uživajo v zasebnosti. 

Številni čas izkoristijo tudi za igranje iger ali branje, knjižnica na krovu ponuja marsikaj - od kriminalk do potopisov. Prav tako počitnice izkoristijo za kulinarične užitke. Hrana, ki je tukaj na voljo v več restavracijah, je mešanica okusov. Od mediteranske do francoske, tajske ... V lokalu ob bazenu pa lahko gostje v sproščenem vzdušju (in v kopalkah) uživajo v hamburgerju ali solati. 

Med priljubljenimi večernimi kotički potnikov pa je Atlas bar. Gre za novost ladjarja, ki jo tukaj testirajo. Če bo odziv potnikov ostal tako pozitiven, bodo takšen kotiček dobile tudi druge članice flote. 

"Sicer pa nismo 'party ladja'," pravi Jennifer. "Ladja se umiri okoli polnoči, naši gostje radi uživajo v jutrih. Poleg tega se običajno v pristaniščih zjutraj zasidramo okoli osmih. In gostje se radi takoj izkrcajo, da lahko uživajo v destinaciji, odrinemo pa spet pozno zvečer – ob osemnajstih ali celo dvaindvajsetih." 

Katere kotičke Slovenije spoznajo potniki?

Čeprav so križarke že same po sebi destinacija, še posebej to velja za sodobne, velike križarke, ki so bolj kot plavajoči hotel - plavajoče zabavišče, je trend pri ladjarjih jasen - križarjenje čim bolj povezati z destinacijami na potovanju. 

Ladjarji tako skušajo potnikom omogočiti čim več različnih izletov, okuse in zvoke destinacije pa gostom pričarati tudi na krovu. V Kopru je tako goste Azamare tokrat zvečer čakala zabava s slovensko glasbeno skupino, tudi v kulinarično ponudbo pa skušajo dodati nekaj tipičnih okusov destinacije. Še prej pa so lahko gostje dan izkoristili za raziskovanje Slovenije. In videti se da veliko, saj so postanki Azamarinih ladij precej daljši kot v primeru nekateri drugih ladjarjev, kar pomeni, da je časa za raziskovanje dovolj. 

In kaj torej predlagajo svojim potnikom, da si ogledajo v Sloveniji? "Splezajte na krov tradicionalnega lesenega čolna, imenovanega pletna, in zaplujte po vodi blejskega jezera, da dosežete slavni otoček," piše v brošuri, ki jo najdemo na informacijskem pultu. Ladjar sicer gostom ponuja organizirane izlete, za osem ur dolg obisk Bleda in njegovih lepot je potrebno odšteti dobrih 140 evrov. 

Precej cenejše je spoznavanje Kopra in okolice s kolesom. Pot goste med drugim popelje med vinograde in vse do solin. 

Na voljo je tudi panoramski ogled Kopra, ki je po mnenju ladjarja "popoln uvod v slovensko podeželje" in ponuja "uživanje v vožnji po slovenski obali". Med postanki je Piran, ogled solin, obisk tipične obalne vasice, druženje z domačini in pokušina lokalnih dobrot, ki jih lahko potniki tudi kupijo. 

Prav tako pa se lahko potniki odpravijo na raziskovanje prestolnice, uživajo v njeni arhitekturi, atmosferi, doživijo panoramsko vožnjo po Ljubljanici in si ogledajo druge značilnosti Ljubljane. 

Seveda pa se lahko potniki odpravijo tudi po svoje in si sami sestavijo seznam kotičkov Slovenije, ki jih želijo doživeti. 

Družinsko srečanje: še letos v Koper prihajajo vse Azamare

V Kopru sicer letos pričakujejo 70 prihodov potniških ladij. Sezono je konec februarja odprla Bolette ladjarja Fred Olsen Cruise Line, največ ladij pa pripluje v maju, juniju, juliju, avgustu in oktobru.

Eden od najzanimivejših dogodkov - in paša za oči za vse, ki imajo radi ladje, pa bo dogajanje osmega oktobra, ko bodo imele vse štiri Azamarine ladje pri nas "družinsko srečanje", ki so ga načrtovali že pred časom - a jim je načrte prekrižala epidemija.