Kot so spomnili predstavniki Vzajemne, zbornica namreč poleg pokritja stroškov za zdravila od Vzajemne zahteva še plačevanje provizije lekarnam za opravljeno dodatno delo oz. izdajo računa. V Vzajemni pa menijo, da lekarniška zbornica "izkorišča svoj monopolni položaj in skuša na podlagi kartelnega dogovora zavarovance prisiliti v plačevanje nečesa, do česar lekarne niso upravičene, saj ne opravijo nobene dodatne storitve".
Vzajemna tako uradu predlaga, da ravnanje članic Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) obravnava kot dogovarjanje in/ali usklajeno ravnanje, katerega namen je omejevanje konkurence, kar pa prepovedujeta tako slovenska kot evropska zakonodaja. Obenem na Vzajemni ocenjujejo, da so zaradi usklajenega delovanja in medsebojnega dogovarjanja tudi njene pogodbe s posameznimi lekarnami v delu, ki ureja plačilo pavšala, nične. Po besedah direktorja sektorja za razvoj in aktuarstvo Roberta Srake je namreč Vzajemna doslej plačevala pavšal na podlagi pogodb, ki so bile z lekarnami sklenjene že pred njenim nastankom oziroma v času, ko je bil ta del zavarovanj še v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Lekarne delujejo neustavno
Odvetnik Jani Soršak, pravni zastopnik Vzajemne v tem primeru, je kot protizakonito in celo protiustavno označil takšno dogovarjanje o cenah. "Lekarne nimajo pravne podlage za skupno dogovarjanje cen." Takšno kartelno dogovarjanje oziroma uresničitev zahteve lekarniške zbornice pa za Vzajemno predstavlja približno 700 milijonov tolarjev višje letne stroške. Pri tem je Sraka opozoril, da prihaja do različnega obravnavanja partnerjev s strani izvajalcev zdravstvenih storitev. Kot primer je navedel, da v primeru plačila zdravstvene storitve z bančno kartico izvajalec banki posreduje podatke o osebi in znesku, za posredovano plačilo pa ji plača tudi provizijo. Pri Vzajemni pa je zahteva ravno obratna.
Kot je Lekarniška zbornica Slovenije javno pojasnila že v decembru, gre za provizijo zaradi dodatnega dela, ki ga imajo s pošiljanjem podatkov o izdanih zdravilih ter o doplačilih za zdravila, ki jih krije Vzajemna. To dodatno delo sta jim preostali dve zavarovalnici, ponudnici dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, pripravljeni plačati, Vzajemna pa ne.
