Kruh bo dražji

V Sloveniji lahko pričakujemo, da se bodo zaradi suše, ki je v Rusiji uničila petino pridelka pšenice, podražili kruh, pecivo in drugi izdelki. Cena pšenice na trgih v Evropi je v ponedeljek poskočila za osem odstotkov, pričakovati pa je še dodatna zvišanja. Po podatkih časnika Finance je predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj napovedal, da se bo kruh podražil, prihodnji teden pa se bodo odločili, kolikšna bo korekcija cen mlevskih izdelkov.

Direktor pekarne Pečjak Silvo Pečjak pa je danes za 24ur.com dejal, da jih bolj kot dvig cene pšenice skrbijo dvig trošarin, dvig cene električne energije in dvig minimalne plače, saj vse skupaj dodatno obremenjuje stroške dela. Moko kupujejo na avstrijskem in slovenskem trgu, do 15. avgusta pa naj bi se z dobavitelji dogovorili o višini odkupne cene.

Izračunov, za koliko naj bi se dvignile cene njihovih izdelkov, še nimajo in dodaja, da do konca avgusta ne bodo dvignili cen. Poudaril je še, da so se v zadnjih nekaj letih cene embalaže in margarine dvignile za 30 odstotkov. Kupci bi lahko dvig cen občutili šele v oktobru in novembru, je še dejal Pečjak.

Odločitev v prihodnjih dneh

Predsednik uprave Žita Toni Balažic pa je za Finance dejal: "Cene pšenice so se na borzah v zadnjem mesecu in pol v povprečju dvignile za približno 50 odstotkov. Ker je žetev večinoma že končana, bodo cene zelo verjetno ostale visoke. Cen izdelkov nismo zviševali vse od septembra 2007, čeprav so se v tem času povišali stroški dela, komunalnih storitev, goriva in električne energije, za prihodnost pa je napovedano tudi krepko povišanje trošarin na električno energijo. Zato bomo najverjetneje jeseni tudi mi prisiljeni spremeniti cene. Odločitev o podražitvi bomo sprejeli v prihodnjih tednih."

Nabergoj je še poudaril, da so se cene pšenice močno povečale, po napovedih pa naj bi še rasle. Naslednji teden se bodo odločili, kakšne bodo podražitve mlevskih izdelkov. Izrazil je še upanje, da se pšenica, ki je sedaj dosegla 200 evrov za tono, ne bo dvignila na 300 evrov za tono pšenice. Dodaja, da če bo takšen dvig, bodo cene še spreminjali.

Kot je znano, so se cene pšenice na evropskih trgih v ponedeljek zvišale za osem odstotkov, na 211 evrov na tono, kar je najvišja raven zadnjih dveh let. Od konca junija je bila podražitev že skoraj 50-odstotna. Takšno razliko v ceni bo prehrambena industrija težko spregledala, menijo strokovnjaki. Slaba žetev bi Rusijo lahko pripravila do zmanjševanja izvoza pšenice; analitiki pa pričakujejo okoli 30-odstotno znižanje.

Prepoved izvoza pšenice

Zaradi slabe žetve, ki jo je v Rusiji povzročila uničujoča suša, je ruski predsednik vlade Vladimir Putin prvič po enajstih letih izdal prepoved izvoza pšenice in drugih produktov. Ta bo stopila v veljavo 15. avgusta.

Putin je prav tako odobril 335 milijonov dolarjev pomoči poljedelski industriji, iz državnih rezerv pa bodo žito razdelili področjem, ki jih je prizadela suša.

Lansko leto je Rusija izvozila za 18,3 tone pšenice, več sta izvozili le Združene države Amerike in Evropska unija. Vendar pa se bo letos njen pridelek po ocenah poznavalcev zmanjšal za približno četrtino v primerjavi z lanskim letom in bo obsegal okrog 46,5 milijona ton. Medtem naj bi se izvoz iz te države zmanjšal za med pet in šest milijonov ton, pravijo poznavalci.

Še večje skrbi pa povzroča možnost, da se bo suša nadaljevala. V tem primeru bo namreč prizadeta zimska kalitev pšenice, kar bi lahko resno ogrozilo preskrbo v letu 2011/2012, še opozarjajo strokovnjaki.

Špekulacije in panika

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ob tem opozarja, da gre pri odločitvi Rusije za mešanico špekulacij in panike.

"Če bo Rusija to res storila, bo izgubila pomemben in ugoden trg v Egiptu, ki ga bodo zadovoljili drugi ponudniki - ZDA, Avstralija, Kanada. Ta egipčanski trg si namreč vsi želijo, zato me zelo čudi, da bi Rusija zaprla meje s pšenico," je izpostavil Kuhar. Spomnil je tudi, da je Rusija v zadnjem času velikokrat špekulirala. "Ker take izjave dvigujejo ceno prodajalcem in to je za njih ugodno. Isto je počela z zemeljskim plinom. To je strategija prodajalca," je pojasnil.

Slovenija, ki je vezana predvsem na avstrijski in madžarski trg ter črnomorski žitni bazen, pa je po Kuharjevem mnenju tudi pod vplivom gospodarsko-političnega krča na Madžarskem. Obenem pa je žitna industrija na Madžarskem veliko investirala v skladiščne kapacitete. "Prodajalci lahko taktizirajo in ne prodajajo, ko je cena žita najnižja. Zato je pri nas tudi malo panike," je dodal.

Obenem pa je opozoril, da je ključna zgodba, ki vpliva na ceno kruha dvig trošarine na energente, kar je po Kuharjevem mnenju precej "kontroverzen" ukrep vlade. "Pekarska in mlinarska industrija imata izrazito velik delež stroškov energentov v proizvodni ceni. Pričakovati je, da se bo zaradi tega maloprodajna cena kruha mlinarskih produktov zvišala, kar pa nima nobene veze s požari v Rusiji," je še poudaril Kuhar.