Lahko tuja posojila pomagajo Sloveniji?

Državam, kjer gospodarsko bolj ali manj šepa, lahko na pomoč s posojili priskočijo tudi mednarodne denarne institucije. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in članica skupine Svetovna banka IFC so v okviru dveletnega akcijskega načrta za rast osrednje in jugovzhodne Evrope doslej zagotovile 16 milijard evrov novih posojil.

Pomoč teh finančnih institucij je sicer namenjena zagonu gospodarske rasti Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Makedonije, Madžarske, Kosova, Latvije, Litve, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije. Za slovenske projekte je bilo s tega naslova odobrenih 757,45 milijona evrov.

Institucije želijo s financiranjem posameznih projektov omenjenim državam omogočiti lažjo preusmeritev strategije rasti k večji konkurenčnosti in izvozu.

Skladno s tem so bila zagotovljena posojila, ki so povezana z infrastrukturo na lokalni ravni in na ravni transevropskega omrežja oz. so vanj integriranja. Posojila so bila potrjena tudi za krepitev energetske učinkovitosti in napredek na področju produktivnosti. Akcije so potekale v smeri večje dostopnosti zlasti malih in srednje velikih podjetij do posojil.

Za pravo oceno prispevka EBRD, EIB in Svetovne banke naj bi bilo še prezgodaj. Četudi so obeti za gospodarsko rast osrednje in jugovzhodne Evrope v letošnjem letu medli, pa naj bi bili rezultati posredovanja vendarle spodbudni. Obstaja namreč več znamenj, da iniciativa pomaga vzpostavljati temelje za vzpostavitev vzdržne rasti.

Izvoz v državah v regijah po navedbah poročila okreva, posebej močan pa naj bi bil tam, kjer so vezani na severnoevropske verige. Povpraševanje na drugi strani ostaja šibko, in sicer predvsem zaradi fiskalnih ukrepov.

Kdo je dobil denar v Sloveniji?

Financiranje tujih bank v regiji se medtem krči še hitreje, tudi zasebni kapital, ki prihaja v te države, je skromen in je močno pod ravnjo izpred leta 2008. V slabšem položaju so predvsem države jugovzhodne Evrope, ki so bolj odvisne od perifernih evrskih držav in denarne politike razvitih držav.

Med državami v obeh regijah, ki bodo letos zabeležile krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), so sicer glede na poročilo le Hrvaška, Madžarska in Slovenija. Prav Slovenija pa naj bi leto sklenila z največjim padcem BDP.

V Sloveniji so svež denar v okviru akcijskega načrta do konca julija letos dobili naslednji projekti: Atlantic Grupa - Slovenia (22,93 milijona evrov - EBRD), Droga Kolinska (22,02 milijona evrov - IFC), Pozavarovalnica Sava (7,5 milijona evrov - EBRD), Renault Sustainable Hi Tech for All (90 milijonov evrov - EIB), SKB Loan for SMEs and Priority Lending (75 milijonov evrov - EIB), Slovenia EU Funds 2007-2013 (500 milijonov evrov - EIB) ter Spar Retail and Logistics Sustainability (40 milijonov evrov - EBRD).