Čeprav so se cene nafte na svetovnih trgih v zadnjih dneh začele umirjati, bo gibanje cen goriv v Sloveniji še naprej močno odvisno od geopolitičnih razmer, predvsem v Hormuški ožini in širši regiji Bližnjega vzhoda, je v pogovoru z Urošem Slakom poudaril ekonomist Matej Lahovnik. Kot je pojasnil, se regulirane cene goriv ne oblikujejo na podlagi dnevnih nihanj na trgu, temveč na podlagi daljšega časovnega obdobja. Zato se padec cen nafte na svetovnih trgih pri voznikih ne pozna takoj.
"Model upošteva nekoliko daljše časovno obdobje, ne dnevnih nihanj. Če se zdaj zgodi kakšen napad ali pa kakšna neposrečena izjava predsednika Trumpa, bo cena nafte spet takoj poskočila," je opozoril Lahovnik.
Po njegovih besedah največjo negotovost trenutno predstavljajo razmere v Hormuški ožini, pomembni svetovni pomorski poti za prevoz nafte. Dodatna tveganja pa vidi tudi v Rdečem morju, kjer Hutiji grozijo z napadi na tankerje.
Kljub temu je izpostavil tudi eno pozitivno novico. Evropska unija naj bi po njegovih besedah državam omogočila več manevrskega prostora pri določanju trošarin, kar bi lahko pomagalo blažiti podražitve goriv.
Lahovnik podpira tudi potezo vlade, ki je začasno umaknila nekatere okoljske dajatve in prispevke ter s tem ublažila rast cen na bencinskih servisih. "Vlada mora ukrepati, da pomaga razbremeniti pritisk na cene. Visoke cene naftnih derivatov se namreč prelivajo v cene transporta, drugih storitev in proizvodov," je dejal.
Ob tem je opozoril, da ima država zaradi visokega proračunskega primanjkljaja omejen manevrski prostor za dodatne ukrepe. Če pa se bo energetska kriza poglobila, bodo po njegovem mnenju podobne ukrepe prisiljene sprejemati tudi druge evropske države, med njimi Avstrija in Italija, kjer cene goriv niso regulirane.
Po oceni ekonomista bodo tako tudi v prihodnjih mesecih cene goriv predvsem odsev dogajanja na svetovnih naftnih trgih in politično-varnostnih razmer na najbolj občutljivih energetskih točkah sveta.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgoraj priloženem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.