Matej Lahovnik se je skupaj s predsednikom Zveze svobonih sindikatov Dušanom Semoličem udeležil strokovnega posveta o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije v Portorožu, kjer je povedal, da je slovensko gospodarstvo močno vpeto v evropsko, zaradi česar splošnega gospodarskega toka ni mogoče obrniti z nobenim ukrepom. Vlada pa lahko pomaga gospodarstvu, da se lažje prilagodi in bolje izkoristi trenutek, ko se bo krivulja gospodarske rasti začela obračati navzgor. Pri tem pa je poudaril, da noben protikrizni ukrep ne more pomagati podjetju, ki se je v preteklosti zadolžilo z lastniško konsolidacijo, zaostalo v razvoju in ga je upad naročil ob gospodarski krizi še toliko bolj prizadel.
Pojasnil je, da so bili protikrizni in strukturni ukrepi naravnani predvsem v ohranjanje izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Izpostavil je pomoč malim in srednjim podjetjem z jamstvi za bančne kredite in delno subvencijo obrestne mere, javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, ustanovitev sklada tveganega kapitala, pomoč podjetjem pri zaposlovanju strokovnjakov in sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin.
Večja davčna razbremenitev zaradi javnofinančnega primanjkljaja, ki bo v letu 2010 presegel pet odstotkov, po mnenju Lahovnika trenutno ni mogoča. Javnofinančni primanjkljaj postaja po njegovih besedah vse bolj strukturne narave, zato se bo vlada nanj odzvala z dodatnimi ukrepi ekonomske politike in racionaliziranjem javnofinančnih izdatkov.
Semolič: Plačni sistem je prežet
Predsednik ZSSS Semolič pa je poudaril, da je v Sloveniji "preveč podjetij, ki so v krizi zaradi slabih poslovnih modelov in slabih odločitev lastnikov, ki na ključna mesta postavljajo nesposobne nadzorne svete in uprave". Izpostavil je, da je Slovenija pomemben razvojni dosežek dosegla predvsem na račun marljivosti in intenzivnosti dela. Sedanji plačni sistem je po njegovem mnenju prežet, plače pa so v mnogih primerih prenizke glede na garanje ljudi. Sam meni, da bi morali lastnike in menedžerje prisiliti, da bi z drugačnimi razvojnimi odločitvami povečali dodano vrednost izdelkov, kar bi omogočilo dvig plač.
GZS: Zahteva sindikatov ni sprejemljiva
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek pa je poudarila, da je višanje minimalne plače možno le ob višanju dodane vrednosti. Dvig minimalne plače na 600 evrov neto, kot to zahtevajo sindikati, po njenih besedah trenutno ni sprejemljiv. Kot ukrep za omilitev trenutnih razmer je Avberškova predlagala izenačenje prispevne stopnje za delodajalce in delavce na 16 odstotkov.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.