Lani slovenski tovornjaki prvič prepeljali več kot 100 milijonov ton blaga

V notranjem prevozu je bilo tako prepeljanih 65,9 milijona ton oz. 14 odstotkov več kot v letu 2021, v mednarodnem prevozu pa 37,9 milijona ton oz. osem odstotkov manj.

Slovenska tovorna vozila so iz tujine v Slovenijo prepeljala 9,6 milijona ton blaga oz. odstotek več kot predlani. Največ ga je bilo naloženega v Italiji (30 odstotkov), sledijo Avstrija (26 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Hrvaška (11 odstotkov) in Madžarska (štirje odstotki).

V nasprotni smeri so vozila prepeljala 11,9 milijona ton oz. 6,5 odstotka manj blaga kot v letu 2021. Od tega je bilo 35 odstotkov blaga prepeljanega v Italijo, 22 odstotkov v Avstrijo, 12 odstotkov v Nemčijo, 10 odstotkov na Hrvaško in štirje odstotki na Madžarsko.

Med tujimi državami so slovenska tovorna vozila prepeljala 12,1 milijona ton blaga oz. 11 odstotkov manj kot predlani, v kabotaži, torej notranjem prevozu v tuji državi, pa 4,3 milijona ton oz. 18 odstotkov manj kot v letu 2021.

Največji del blaga, prepeljanega s slovenskimi cestnimi tovornimi vozili, je bil iz blagovnih skupin rude in kamnine (33 odstotkov), drugo blago (16 odstotkov), to je tisto blago, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od blagovnih skupin, ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (11 odstotkov).

V notranjem prevozu je bilo prav tako največ prepeljanega blaga iz blagovne skupine rude in kamnine, in sicer 49 odstotkov. Sledili so nekovinski mineralni izdelki (10 odstotkov) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (10 odstotkov).

V mednarodnem prevozu pa je bilo največ prepeljanega blaga iz blagovne skupine drugo blago (31 odstotkov). Sledili so kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (14 odstotkov) ter izdelki iz predelovalnih dejavnosti (12 odstotkov).

Navkljub rasti skupne količine prepeljanega blaga se je število tonskih kilometrov, torej zmnožka prepeljanih ton blaga in opravljenih kilometrov, zmanjšalo za tri odstotke na 24,3 milijarde. V notranjem prevozu je bilo opravljenih 2,6 milijarde tonskih kilometrov oz. štiri odstotke več, v mednarodnem prevozu pa 21,7 milijarde oz. tri odstotke manj.

V notranjem prevozu je bilo tako prepeljanega 64 odstotkov vsega blaga, a zaradi bistveno krajših razdalj je bila opravljena le desetina vseh tonskih kilometrov. V mednarodnem prevozu pa je bilo prepeljanega 36 odstotkov vsega blaga in opravljenih 89 odstotkov vseh tonskih kilometrov.

Podrobnejša analiza pokaže, da je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanih 11 odstotkov vsega blaga, v nasprotni smeri devet odstotkov, med dvema tujima državama so slovenski prevozniki prepeljali 12 odstotkov blaga, v kabotaži pa štiri odstotke.

Pri opravljenih tonskih kilometrih v mednarodnem prevozu so bili deleži medtem drugačni. Iz Slovenije v tujino je bilo opravljenih 25 odstotkov vseh tonskih kilometrov, v nasprotni smeri 20 odstotkov, v prevozu blaga med dvema tujima državama 39 odstotkov, v kabotaži pa pet odstotkov vseh tonskih kilometrov.