Kot je znano, bodo delničarji Uniona na izredni skupščini po naknadnem predlogu uprave odločali tudi o dokapitalizaciji družbe. Uprava Uniona je k dokapitalizaciji povabila le belgijski koncern Interbrew, s čimer se je še dodatno poglobil prepad med belgijsko družbo ter Pivovarno Union na eni in Pivovarno Laško na drugi strani. Iz Laškega so nekaj dni po objavi predloga za dokapitalizacijo namreč sporočili, da prekinjajo vse stike z belgijsko pivovarno.
Interbrew bi s predlagano dokapitalizacijo prevzel večino v Unionu, za sprejem predloga pa potrebuje vsaj 75 odstotkov glasov na skupščini. Pivovarna Laško je s 46,18 odstotka sicer največja posamična delničarka Uniona, vendar bo s sklepom urada za varstvo konkurence na prihodnji skupščini lahko glasovala le z dobrimi 24 odstotki. Interbrew bo tako imel majhno večino na skupščini, nikakor pa to ni dovolj, da bi lahko sprejel dokapitalizacijo.
Pravni zastopnik Pivovarne Laško Miro Senica je dejal, da z odločitvijo urada niso zadovoljni, ker po njihovem mnenju ni razloga, da jim urad ne bi priznal vseh, 46,18 odstotka, zahtevanih glasov. Ob tem je Senica izrazil prepričanje, da dokapitalizacija Uniona, h kateri je uprava ljubljanske družbe povabila le belgijski koncern Interbrew, ne bo uspela.
Plahutnik: Odločali se bomo ob vsakem primeru posebaj
Urad se je za odobritev 24,24 odstotka glasovalnih pravic Laškemu odločil na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in sicer tistega člena, ki govori o zadrževanju učinkovanja, je pojasnil prvi mož urada Andrej Plahutnik.
Zakon v tem členu namreč določa, da urad lahko v okviru postopka odredi podjetjem, ki so vključena v koncentracijo, in pristojnim organom, da zadržijo izvajanje koncentracije vse do izdaje odločbe. "Tu obstaja ne samo sum, ampak domneva koncentracije oz. prevzema Pivovarne Uninon s strani Pivovarne Laško, zaradi česar smo zadržali izvajanje koncentracije," je dejal Plahutnik.
Urad pa je pri svoji odločitvi uporabil tudi zakonska določila, ki govorijo o tem, da določba ne zadrži javne ponudbe, ki je bila priglašena, in sicer pod pogojem, da pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic ali jih uresničuje na podlagi soglasja urada le zato in v takem obsegu, s katerim zagotavlja vrednost svoje naložbe.
Glede na to, da gre za predlog sklepa o povečanju osnovnega kapitala, iz katerega bi bili izključeni vsi ostali delinčarji, smo to odločitev sprejeli ravno zaradi zavarovanja naložb vseh ostalih delničarjev, torej tudi Laškega, je pojasnil Plahutnik.
Naša odločitev pa ne pomeni, da bomo Laškemu v bodoče priznali 24,24-odstotni delež v Unionu. Dejstvo je, da bomo po opravljeni vsebinski presoji, in zdaj je definitivno napočil čas zanjo, morali odločati tudi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. To pa naj bi se zgodilo najkasneje do konca letošnjega leta, je dejal Plahutnik.
Skupina Laško povečala prihodek
Pivovarna Laško pa je danes objavila tudi polletne poslovne rezultate. Matična družba je v tem obdobju ustvarila za 9,8 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, ko je prodaja znašala 10,05 milijarde tolarjev. Pivovarna Laško je ob tem ustvarila za 1,045 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 3,3 odstotka manj kot v lanskem primerljivem obdobju.
Na ravni skupine, v katero so poleg matične družbe vključene še odvisne družbe Radenska, Jadranska pivovara, Vital Mestinje in Talis, je družba v prvih šestih mesecih letos ustvarila za 19,43 milijarde tolarjev prihodkov, kar pomeni 11-odstotno povečanje glede na enako lansko obdobje. V tem obdobju se je dobiček skupine zvišal za osem odstotkov na 1,1 milijarde tolarjev.
