Le dvakrat po letu 1996 zabeležili večji padec izvoza

Na statističnem uradu so danes nekoliko podrobneje predstavili podatke o gibanju BDP v tretjem letošnjem trimesečju, ki so jih objavili v torek.

Gospodarska dejavnost se je v poletnem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno okrepila za 1,1 odstotka. V devetih mesecih skupaj je bila medletna rast 1,3-odstotna. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost medletno okrepila za 1,6 odstotka, v četrtletni primerjavi pa nazadovala za 0,2 odstotka.

V primerjavi s preteklim trimesečjem so v obdobju od julija do septembra, ko je gospodarstvo utrpelo tudi šok zaradi posledic avgustovske ujme na podjetja v delu države, statistiki zaznali dodatno upočasnitev gospodarske dejavnosti. Umirjanje se je po besedah Romane Korenič s statističnega urada pokazalo tudi na praktično vseh (pod)komponentah BDP.

Zmanjšanje zunanjega povpraševanja je bilo večje kot v zadnjih četrtletjih. Tako velik upad izvoza, 9,2-odstoten, so na uradu po besedah Koreničeve od leta 1996, ko se začenja časovna serija podatkov, zaznali le dvakrat, v času finančne in gospodarske krize leta 2009 in v obdobju pandemije covida-19 leta 2020.

Ker pa se je izraziteje kot v preteklih četrtletjih zmanjšal tudi uvoz, za 12,1 odstotka, je bil zaradi večjega padca uvoza kot izvoza presežek v menjavi s tujino dokaj visok ter je k rasti BDP prispeval pozitivno in jo okrepil za 2,4 odstotne točke.

Domača poraba je nazadovala za 1,4 odstotka, temu je pa je v veliki meri tudi v minulem četrtletju botrovalo zmanjšanje zalog. To je rast BDP oklestilo za 3,2 odstotne točke, v dveh trimesečjih pred tem pa še za bolj.

Investicije v osnovna sredstva rast so medtem še naprej precej rasle in se medletno okrepile za 8,3 odstotka. Krepile so se predvsem investicije v gradbene objekte in transportno opremo, medtem ko so se naložbe v stroje in opremo zmanjšale.

Pri porabi gospodinjstev, ki je medletno nazadovala za 0,8 odstotka, so statistiki padec zaznali v večini podskupin. Izjema so bili izdatki za trajne dobrine, kjer so izstopali avtomobili, in poraba za storitve, predvsem za potovanja in počitniške pakete, nastanitve in gostinske storitve. A tudi pri teh dveh skupinah je bila rast zmernejša kot v preteklih četrtletjih.

Glede rasti v celotnem letu 2023, za katero se napovedi domačih in tujih ustanov gibljejo od 1,3 do 2,0 odstotka, Koreničeva ni želela dajati ocen. Prav tako ni želela ugibati, če bi lahko zabeležili še eno trimesečje s četrtletnim padcem BDP, kar bi pomenilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji.

Tekoče podatke sicer spremljajo, a za zdaj jih je še zelo malo, je dejala. Prve celovite podatke, ki jih bodo vključili v svoj izračun, pričakujejo šele v začetku februarja. "Povsem prezgodaj je tako za komentarje," je sklenila.