Cunamiji, ki so 26. decembra lani prizadeli jugovzhodno Azijo, ne bodo imeli tako dramatičnih posledic na tamkajšnje gospodarstvo kot epidemija sarsa leta 2003, ocenjujejo strokovnjaki. Večina industrijskih središč zaradi cunamijev namreč ni bila prizadeta, poleg tega pa rušilni valovi niso izgnali turistov s tega območja.
"Cunamiji so nedvomno tragičen dogodek za regijo in za milijone ljudi, ki so jih rušilni valovi neposredno prizadeli. Toda gospodarstva teh držav ne bodo čutila večjih posledic," pravijo strokovnjaki azijske razvojne banke. Za razliko je epidemija sarsa povzročila krizo potrošniškega zaupanja in pravo psihozo med turisti.
Izjema so Šrilanka in Maldivi
Na Šrilanki, ki se lahko pohvali s 1330 kilometri sanjskih plaž, so cunamiji po zadnjih ocenah povzročili smrt 31.000 ljudi, od tega 107 tujih turistov. Zaradi posledic cunamijev pričakujejo nekoliko slabšo turistično sezono, kar bo tamkajšnje gospodarstvo "oklestila" za odstotno točko. Turizem Šrilanki predstavlja četrti največji vir dohodkov.
V Indoneziji, Indiji in na Tajskem so cunamiji prizadeli večino kmetijskih območij, medtem ko urbana središča in industrijske cone, ki so motor tamkajšnje gospodarske rasti, niso bili prizadeti. V mestu Medan na severu Sumatre, ki je precej blizu najbolj prizadete province Aceh, posel denimo poteka tako, kot da se 26. decembra 2004 ne bi zgodilo nič.
Po ocenah Svetovne banke naj bi se letošnja gospodarska rast v jugovzhodni Aziji upočasnila za 0,4 odstotne točke na pet odstotkov, medtem ko ameriška investicijska banka Morgan Stanley za to območje napoveduje 4,5-odstotno rast.
Morgan Stanley še ocenjuje, da naj bi se zaradi cunamijev gospodarska rast na Tajskem znižala s prvotno predvidenih šestih odstotkov na 5,7 odstotka, v Maleziji pa naj bi znašala toliko, kot so napovedovali že pred katastrofo, in sicer 4,8 odstotka. Po ocenah azijske razvojne banke bo vpliv cunamijev na gospodarstva v drugih prizadetih državah minimalen.