Večina prebivalcev Slovenije gospodarske rasti še ne občuti, občuti jo le petina. Več kot polovica tistih, ki rast občutijo, je bolj optimističnih, najbolj izrazito pa jo občutijo tisti z dohodki nad 1100 evrov neto. Potrošniki sicer pri nakupih ostajajo preudarni, odnos do znamk je bolj stabilen. To kaže najnovejša raziskava Trženjski monitor.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik Društva za marketing Slovenije Darko Dujič, prebivalstvo v tem trenutku na nek način občuti gospodarsko rast, skozi nek optimizem, prihranke, ki se povečujejo do določene mere, in potrošnjo, ki se povečuje.
"Nakazuje se trend povečevanja potrošnje, čeprav pravega trošenja na način 'privoščim si' še ni moč zaznati in dejansko pričakovati," je poudaril in dodal, da nakupovanje ostaja preudarno, osvojene taktike nakupovanja ostajajo.
"Nakupovanje v akcijah, poseganje po trgovskih znamkah, obiskovanje diskontov in načrtovanje nakupov so še vedno dinamične kategorije, kar pomeni, da ljudje še vedno iščejo najbolj optimalne nakupne taktike, odnos do znamk pa je bistveno bolj stabilen," je navedel Dujič.
Večina ostaja preudarna
O preudarnosti pri nakupovanju govori od 60 do 70 odstotkov prebivalstva, je dodal Andraž Zorko iz družbe Valicon, ki izvaja raziskavo.
Tretjina potrošnikov kupuje takšno ali drugačno kakovost (eko, bio, slovenskega porekla), med njimi pa je eden od treh zvest blagovnim znamkam. Potrošnikov, ki prisegajo na kakovost, je po Zorkovih pojasnilih 33 odstotkov, potem ko jih je bilo lani 32 odstotkov.
Sedem odstotkov jih troši več
Medtem ko štiri petine prebivalstva še ne občuti gospodarske rasti, jih je petina takih, ki to občutijo. Takih, ki trošijo več, je sedem odstotkov (lani dva odstotka), po štiri odstotke pa je takih, ki lahko več privarčuje ali imajo višje plače oz. druge prihodke.
Med temi, ki občutijo gospodarsko rast, je 37 odstotkov takih, ki imajo dohodke nad 1100 evrov neto, je dodal Zorko.
Smo precej bolj optimistični
Optimizem je zaznati tudi glede varnosti delovnega mesta, večina, 42 odstotkov, se namreč počuti precej varno, ne pričakujejo sprememb, medtem ko jih 40 odstotkov pričakuje spremembe na bolje.
Spodbudnejše je tudi pri osebnih dohodkih. Letos je 2,5-krat več takih, ki pričakujejo, da bo njihova plača višja od tistih, ki pričakujejo, da se jim bo znižala. Dve tretjini vseh po Zorkovih pojasnilih ne pričakuje nobenih sprememb.
Tudi na področju finančnega stanja so spremembe na bolje, povečal se je namreč odstotek takih, ki pravijo, da je stanje zdaj boljše kot pred letom dni - zdaj je takih 13 odstotkov, lani pet.
Slika se je na bolje spremenila tudi pri pričakovani potrošnji. Če je lani 80 odstotkov vprašanih govorilo, da je potrošnja nižja kot leto prej, je zdaj tak vsak drugi potrošnik, je še dejal Zorko, ki pričakuje, da se bo trošenje dejansko povečalo čez eno leto. Trenutno večje trošenje se nanaša predvsem na vsakodnevne nakupe - manj je namreč odrekanja, ki smo mu bili priča v zadnjih dveh letih.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.