Letno inflacijo so najbolj višale podražitve goriv in energije, mesečno pa podražitve različnih izdelkov in storitev, je danes objavil statistični urad. Višje cene električne energije (v povprečju se je podražila za 40,7 odstotka) in naftnih derivatov (tekoča goriva so se podražila za 41,3 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila za 20,2 odstotka) so k letni inflaciji prispevale največ, in sicer po eno odstotno točko.
Medtem so letno inflacijo blažili za povprečno 10,2 odstotka cenejši počitniški paketi in za 2,7 odstotka cenejša hrana, vsaka skupina je letno inflacijo znižala za 0,4 odstotne točke.
K mesečni rasti cen sta največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražja obleka in obutev (za 3,3 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene svežega sadja (4,7 odstotka), stanovanjskih stroškov (0,5 odstotka), farmacevtskih proizvodov (2,3 odstotka), goriv in maziv za osebna vozila (2,0 odstotka), mobilne telefonije (5,7 odstotka), drugih rekreacijskih predmetov, vrtnarjenja in malih živali (1,9 odstotka) ter počitniških paketov (4,3 odstotka).
Opaznejših pocenitev v maju glede na predhodni mesec statistiki niso zaznali.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja 2,2-odstotna, potem ko je bila maja lani zabeležena 1,4-odstotna deflacija. V povprečju so v 12 mesecih do maja letos po tem izračunu cene upadle za 0,2 odstotka, potem ko so se v enakem obdobju lani zvišale za 1,3 odstotka. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.
V Sloveniji v prvem četrtletju rast BDP za 1,6 odstotka
Največ so k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, povečala sta se tudi izvoz in potrošnja gospodinjstev. Po desezoniranih podatkih je bil bruto domači proizvod (BDP) od svoje vrednosti iz prvega četrtletja lani med letošnjim januarjem in marcem višji za 2,3 odstotka, od tistega v zadnjem četrtletju 2020 pa za 1,4 odstotka.
Največ so h gospodarski rasti v prvem četrtletju 2021 prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, ugotavljajo statistiki. Te so se na letni ravni povečale v povprečju za 7,6 odstotka.
K rasti investicij so v največji meri prispevale investicije v stroje in opremo z 20-odstotno rastjo. Od tega so bile investicije v transportno opremo višje za 31,7 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa za 16,8 odstotka. Investicije v zgradbe in objekte so bile medtem za 3,9 odstotka manjše kot v prvem četrtletju 2020.
Izvoz se je v letošnjem prvem četrtletju povečal v povprečju za 0,8 odstotka, uvoz pa za 0,5 odstotka. Vendar sta se povečala samo izvoz blaga (za 4,2 odstotka) in uvoz blaga (za 2,7 odstotka), medtem ko sta se izvoz in uvoz storitev zmanjšala in sta bila precej nižja kot v istem obdobju lanskega leta; izvoz se je zmanjšal za 14,1 odstotka, uvoz pa za 12,2 odstotka. Izvoz in uvoz storitev sta v veliki meri upadla zaradi upada potovanj.
Končna potrošnja gospodinjstev je bila 0,4 odstotka večja kot v prvem četrtletju lani, a se je ob tem končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu zmanjšala za tri odstotke. K zmanjšanju so največ prispevali nižji izdatki gospodinjstev za storitve, višji pa so bili izdatki gospodinjstev za preostale skupine dobrin. Najizraziteje so se zvišali izdatki za trajne dobrine, h katerim so znaten delež prispevali izdatki za nakupe avtomobilov, navaja statistični urad.
V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju zaposlenih 1.035.000 oseb, kar je 10.000 oz. en odstotek manj kot v prvem četrtletju 2020. Najbolj je zaposlenost upadla v gostinstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih. V nekaterih dejavnostih pa se je tudi zvišala, med temi najizraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.