Ob tem je Luka Koper imela za 3,41 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja (v letu 2000 je ustvarila 2,78 milijarde tolarjev dobička iz poslovanja). Konsolidirani rezultati Skupine Luka Koper za lani pa kažejo, da je skupina zabeležila 14,22 milijarde tolarjev prihodkov iz poslovanja in ob 3,46 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja ustvarila 3,66 milijarde tolarjev dobička.
Skupina Luka Koper je lani v primerjavi z letom prej zabeležila za 1,7 odstotka višje prihodke iz poslovanja in za 26 odstotkov višji čisti dobiček, ki je leta 2000 znašal 2,9 milijarde tolarjev.
V Luki Koper so lani kljub manj ugodnim tržnim razmeram presegli rekordni pretovor iz predhodnega leta, saj so pretovorili 9,35 milijona ton blaga, kar je 32.000 ton več kot leta 2000. Luka Koper je lani dosegla 7,3-odstotno donosnost na lastniški kapital, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej.
Lansko leto sta z vidika vpliva na izkaze poslovanja zaznamovala predvsem dva poslovna dogodka, in sicer uskladitev vrednosti nekaterih nepremičnin in infrastrukture ter odprodaja 79.704 delnice Banke Koper. S slednjo so v Luki Koper ustvarili kapitalski dobiček v višini 6,73 milijarde tolarjev. Kot je v komentarju k poslovnim rezultatom zapisal glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič, bodo finančna sredstva, pridobljena s to transakcijo, namenili razvoju osnovne dejavnosti in doseganju strateških ciljev.
V Luki Koper so lani knjigovodsko vrednost osnovnih sredstev uskladili z nižjo cenitveno vrednostjo. Omenjena operacija je bila opravljena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, njen učinek pa se v bilanci stanja kaže kot v zmanjšani neodpisani vrednosti osnovnih sredstev, v izkazu uspeha pa v povečanju stroška amortizacije za 5,3 milijarde tolarjev. Kot pojasnjujejo v Luki Koper, je vpliv dodatne amortizacije edini razlog, da je poslovni del izkaza uspeha negativen.
Luka Koper v letošnjem letu načrtuje 9,7 milijona ton pretovora in 13,8 milijarde tolarjev prihodkov iz poslovanja. Največjo rast tržnih rezultatov pričakujejo pri pretovoru žit, zabojnikov in tekočih tovorov. Za Luko Koper še naprej ostajajo pomembni tako slovenski trg kot tranzitni trgi Avstrije, Madžarske, Italije, Češke, Slovaške in Nemčije, vse bolj pa tudi območja nekdanje Jugoslavije.
