'Ljudje morajo žito pustiti na njivah'

Zaradi ruske blokade ukrajinskih črnomorskih pristanišč milijoni ton lanskega pridelka še vedno ne morejo doseči svojih ciljev, kar povzroča motnje v svetovni oskrbi s hrano. Ker je izvoz ustavljen, ni prostora za novo žito. 

"Za naše žito ni dobre cene. Skladišča ga nočejo sprejeti. Ljudje morajo žito pustiti na njivah. Fronta ni daleč od tod. V vsakem trenutku se lahko vse konča z bombardiranjem ali, kot zdaj vidimo, z gorečimi polji," pravi Jurij Vakulenko, lastnik kmetijskega podjetja "Ukrayina", poroča AP.

Delavci na polju vsak dan tvegajo svoja življenja, včasih naletijo na ostanke vojne. "Želimo, da naši kmetje delajo tudi naslednje leto, za naslednjo letino. Zato moramo izvoziti vse to žito, ječmen, pšenico, koruzo ... Jeseni pričakujemo še približno 60 milijonov ton žita," opozarja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

Medtem pa ukrajinskim kmetom grozi bankrot. Skladišče Aleksandra Čubuka bi moralo biti prazno in čakati na novo letino. Namesto tega so njegovi silosi v osrednji Ukrajini napolnjeni z žitom, ki ga zaradi vojne z Rusijo ne more odpremiti. Medtem pa že zori nova pšenica. Čubuk pričakuje, da bo požel 500 ton, a prvič v svojih 30 letih kmetovanja ni prepričan, kaj naj s tem stori.

"Vsi majhni zasebni mlini okoli Kijeva so tudi založeni s pšenico. Mesta, kjer je pšenica zdaj shranjena, pa morajo biti prazna, saj bo čez največ dva tedna nova letina," je dejal Čubuk. Pred invazijo je prodal tono pšenice s svoje kmetije za okoli 270 evrov. Zdaj ne najde kupca niti pri 135 evrih za tono.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da njegova država sodeluje z ZN, Ukrajino in Rusijo, da bi našla rešitev, ki bi ponudila varne koridorje v Črnem morju za pošiljke pšenice. Zaenkrat Ukrajina preizkuša manj učinkovite alternative za izvoz svojega žita, vsaj v Evropo. Trenutno gre 30 odstotkov izvoza prek treh pristanišč na reki Donavi v jugozahodni Ukrajini.

Država poskuša žito prepeljati prek 12 mejnih prehodov z evropskimi državami, vendar morajo tovornjaki čakati v vrsti več dni.

"Morska pot je bila najpomembnejša. Trenutno se razvijajo nekatere nove logistične poti skozi Evropo, toda Evropa  ne zmore prevzeti tako velike količine žita, kot ga pridelamo," je dejal Čubuk.

Pred rusko invazijo je lahko Ukrajina izvozila od 6 do 7 milijonov ton žita na mesec, junija pa je v tujino poslala le 2,2 milijona ton, poroča ukrajinsko združenje za žito.

"Trenutno se soočamo z najtežjo situacijo v zadnjih 30 letih. Takšnega problema še nisem videl, " je dejal Mikola Horbačov, predsednik Ukrajinskega združenja za žito, ki opozarja tudi na dejstvo, da so nove transportne poti veliko dražje.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo sicer pravi, da vojna ogroža preskrbo s hrano za številne države v razvoju in bi lahko povečala lakoto za okoli 181 milijonov ljudi.