Logistika 4.0: največja sprememba ni tehnologija, ampak način, kako podjetja razmišljajo

Logistika je bila nekoč predvsem transakcijska: podjetje je izvedelo, kaj se je zgodilo, in se nato odzvalo. Z internetom stvari je dobilo podatke v realnem času. Z umetno inteligenco pa se odpira naslednji korak - možnost, da podjetje napove, kaj se bo zgodilo. Prav ta premik je bil ena od osrednjih tem panela Logistika 4.0 kot nova bitka za učinkovitost, nadzor in varnost verig na konferenci Platforma Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb.

Samo Kastelic, član uprave Intereurope, je opozoril, da se mora digitalizacija začeti pri procesu, ne pri tehnologiji. V Intereuropi zato najprej preverijo, katere aktivnosti so sploh potrebne. Tiste, ki niso nujne in ne ustvarjajo dodane vrednosti, želijo izločiti, nujne, a neproduktivne avtomatizirati, aktivnosti z dodano vrednostjo pa še izboljšati.

Podobno je razmišljal dr. Matevž Obreht s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Opozoril je, da podjetja pogosto naredijo napako, ko samo digitalizirajo obstoječe procese. Najprej jih je treba pregledati in ugotoviti, kaj dejansko ustvarja vrednost. Sicer lahko podjetje dobi zgolj digitalni plevel.

Slavko Ovčina, direktor divizije IKT rešitev pri Pošti Slovenije, je razvoj opisal kot prehod od transakcijske logistike prek podatkov v realnem času do prediktivne logistike.

Umetna inteligenca namreč omogoča, da podatkov ne uporabljamo več samo za razumevanje tega, kar se je zgodilo, ampak tudi za napovedovanje. Pošta Slovenije ob tem že uporablja različne digitalne rešitve, Ovčina pa je povedal, da bodo v skladišču testirali tudi humanoidnega robota.

Prav pri podatkih je Obreht odprl eno zanimivejših vprašanj: koliko v resnici vemo o celotni poti izdelka? V Evropi je po njegovih besedah približno 30 milijonov podjetij. Posamezno podjetje ima lahko 30 do 50 dobaviteljev, dobavitelje svojih dobaviteljev pa pozna le približno 10 do 20 odstotkov podjetij. Mreža je zato bistveno širša in kompleksnejša, kot jo lahko podjetje obvladuje ročno.

Kot ponazoritev je navedel kavo, ki jo je pila konferenčna publika. Večina ljudi ve, da je kava prišla do njih, precej manj pa jih zna povedati, od kod je prišla. Pri jajcih je sledljivost bistveno boljša, pri izdelkih, kot sta kava ali kakav, pa je pot pogosto precej manj pregledna.

Rešitev vidi v kombinaciji avtomatiziranega vnosa podatkov in umetne inteligence, ki lahko velike količine podatkov obdela ter iz njih izlušči uporabne informacije. Podatki morajo pri tem potovati med različnimi deležniki, državami in drugimi udeleženci v verigi.

Digitalna logistika pa odpira novo vprašanje: kaj se zgodi, ko digitalni sistem odpove? Več procesov kot je digitaliziranih, večja je odvisnost od informacijskih sistemov. Za neprekinjeno delovanje v DKV uporabljajo več ločenih sistemov, ki delujejo vzporedno, odpornost na kibernetske napade pa redno preverjajo s stresnimi testi, je pojasnil Mart Dekleva, direktor DKV Mobility Slovenija. Tehnološko zaščito mora spremljati tudi izobraževanje zaposlenih, saj lahko varnost sistema ogrozi že nepreviden odziv na lažno sporočilo.

Obreht je navedel primer stresnega testa, ki so ga na fakulteti predstavili strokovnjaki SI-CERT. Zaposlenim so poslali sporočilo o novem direktorju in jih za ogled informacije pozvali k vpisu gesla. To je storilo 20 odstotkov zaposlenih. Primer po njegovem kaže, da lahko človek z nepazljivostjo oziroma odzivom na prepričljivo pripravljeno lažno vsebino obide tudi dobro tehnološko zaščito. Zato je ob tehnologiji ključno tudi izobraževanje ljudi.

Umetna inteligenca bo logistiki prinesla več avtomatizacije, boljšo sledljivost in predvsem možnost napovedovanja. Toda tehnologija sama po sebi ni cilj.

Najprej je treba urediti procese, zagotoviti kakovostne podatke in povezati informacije med različnimi členi verige, šele nato lahko umetna inteligenca iz njih ustvari novo vrednost. Logistika 4.0 se zato začne pri dobrem procesu, kakovostnih podatkih in ljudeh, ki jih znajo uporabiti.