PRENOS V ŽIVO: 'Vsak, ki ima pet minut časa, blokira še tako strateški infrastrukturni projekt'

Uvodoma je zbrane nagovoril minister Jernej Vrtovec. Poudaril je, da je Slovenija je majhna država na enem najpomembnejših prometnih križišč v Evropi. In prav zato logistika oziroma logistična dejavnost ni samo ena od gospodarskih dejavnosti, temveč je in mora biti tudi strateška dejavnost Slovenije, je prepričan. 

"Od tega, kako dobro bomo izkoristili svojo geografsko lego, razvijali prometno infrastrukturo in se odzivali na hitre spremembe v našem okolju, bo v veliki meri odvisna konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnjih desetletjih," meni. 

Naslikal je, kako vidi logistiko prihodnosti: "Avtomatizacija, umetna inteligenca, digitalizacija in novi načini dostave že spreminjajo način, kako se premikajo ljudje in blago. In ne bo ostalo samo pri robotizaciji, o kateri smo danes že nekaj povedali. Tudi na primer pri dostavi hrane, zdravil in osnovnih potrebščin, ki jih potrebujemo. Ključno vprašanje za Slovenijo zato ni, ali bodo te spremembe prišle. Prihajajo že danes. Vprašanje je, kako jih bomo znali izkoristiti."

In Slovenija ima pri tem izjemno priložnost, je prepričan. A vse skupaj ni brez težav. "Jaz nisem več minister za infrastrukturo, to je moj drugi mandat, in zavedam se, da tudi sam nosim odgovornost za razvoj logistike. Zato moramo seveda dokončati drugi tir in začeti graditi drugi tir drugega tira. Drugi tir bo dokončan na začetku naslednjega leta. In nenazadnje: modernizirati moramo železniške koridorje, odpravljati ozka grla na cestah in predvsem moramo infrastrukturne projekte izvajati hitreje."

Tukaj pa se zatika, priznava. "Imamo velike premike na železnicah in cestah. Imamo pa tudi eno posebnost v tej državi. In to je, ponavljam, da lahko vsak, ki ima pet minut časa in dovolj parcialnega interesa, blokira še tako strateški infrastrukturni projekt, ki bi omogočil lažjo dostavo surovin in materiala, na primer iz Luke Koper. In zato stojijo gradnje oziroma načrti za gradnjo železniških koridorjev, hitrih železniških povezav. Tudi zaradi politike in nevladnih organizacij stoji oziroma je stala širitev naših avtocest. Čeprav imamo vsako leto približno šest odstotkov tranzita več. Se pravi, ta tranzit ne bo izginil. Zato moramo odpravljati ozka grla in širiti naš avtocestni sistem."

Napovedal je potrebne zakonske spremembe, da se projekti izvedejo hitreje. "Nimamo deset let časa za procesne ovire. Potrebujemo infrastrukturo, pridemo pa do teh zamaškov pri umeščanju v prostor in drugih postopkih. Pripravljamo vse podlage, trase, tako za železniško kot cestno infrastrukturo. Torej vse ovire, ki jih lahko odpravljamo, moramo odpravljati. Tudi zato, da pride vsak paket, material in surovina čim prej."

Meni tudi, da Slovenija ne sme biti samo tranzitna država. "Ostati mora eno ključnih logističnih vozlišč tega dela Evrope, kjer se srečujejo sodobna infrastruktura, železnica, cestne povezave, energetika in tudi nove tehnologije."

Logistika je takrat, ko deluje, skoraj nevidna. Tovornjaki, vlaki in ladje pripeljejo blago, proizvodnja pravočasno dobi surovine, spletno naročilo prispe na dom, trgovske police ostanejo založene.

Ko se eden od členov ustavi, pa lahko posledice v kratkem času občutijo podjetja in potrošniki.

Prav zadnja leta so pokazala, kako ranljive so lahko dobavne verige in kako hitro se lahko spremenijo poti, po katerih se premikajo blago, energenti in surovine. Zato vprašanje za logistiko ni več samo, kako nekaj od točke A do točke B pripeljati čim hitreje in čim ceneje. V ospredje stopajo tudi zanesljivost, odpornost, varnost in sposobnost hitrega prilagajanja.

O tem bo danes v Grand Plaza Hotelu Ljubljana tekla razprava na poslovno-medijski konferenci Platforme - Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb.  

Na sedmih vsebinskih panelih bodo sogovorniki iskali odgovore na vprašanja, ki segajo od položaja Slovenije na evropskem logističnem zemljevidu do umetne inteligence, dostave zadnjega kilometra, energetike, umeščanja infrastrukture v prostor in pomanjkanja kadrov.

Prva razprava bo odprla eno temeljnih vprašanj današnje logistike: kako zgraditi dobavno verigo, ki bo delovala tudi takrat, ko stvari ne gredo po načrtih?

Regionalizacija dobavnih verig, varnost oskrbe in spreminjanje globalnih tokov blaga so namreč podjetja prisilili v ponovno presojo sistemov, ki so bili desetletja zgrajeni predvsem okoli učinkovitosti in nizkih stroškov.

Panel Odpornost dobavnih verig v času globalnih sprememb bo vodil Uroš Slak. Sodelovali bodo Dušan Mes, generalni direktor Skupine Slovenske železnice, Gregor Belič, član uprave družbe Luka Koper, Matej Oset, generalni direktor družbe 2TDK, in Marko Cegnar, generalni direktor družbe Pošta Slovenije.

Na zemljevidu je slovenska logistična priložnost očitna. Država leži na stičišču pomembnih evropskih prometnih poti in prek severnega Jadrana povezuje srednjo in vzhodno Evropo s svetovnimi trgi.

Toda geografska lega sama po sebi ne zagotavlja konkurenčne prednosti.

Luka Koper, drugi tir, železniški in cestni koridorji, logistični centri ter povezave z drugimi regionalnimi vozlišči morajo delovati kot povezan sistem. Za podjetje, ki izbira transportno pot, namreč ni pomembna samo razdalja, ampak tudi, ali bo blago na cilj prispelo zanesljivo in pravočasno.

"Jadran ima velik potencial, da postane eden glavnih oskrbovalnih koridorjev za srednjo Evropo. Slovenija lahko s svojo lego, Luko Koper in zanesljivimi povezavami z zalednimi trgi pri tem prevzame pomembno vlogo," je v napovedi konference poudaril Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk.

O tem bodo na panelu Slovenija kot logistična vrata Srednje Evrope poleg Vodopije razpravljali Miha Butara, direktor družbe SŽ-Potniški promet, Miha Tavčar, glavni izvršni direktor družbe Nomago, in Wolfgang Schrammel, vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora pri Letališču Gradec. Pogovor bo vodil Marko Gregorc.

Druga velika sprememba se dogaja v ozadju fizičnega premikanja blaga. Senzorji spremljajo pošiljke in opremo, podatkovna analitika pomaga predvidevati zamude, umetna inteligenca optimizira poti, avtomatizirani sistemi pa prevzemajo vse več nalog v skladiščih in distribucijskih centrih.

Podatki tako postajajo del logistične infrastrukture.

Toda bolj ko so dobavne verige digitalno povezane, bolj so od digitalnih sistemov tudi odvisne. Vprašanje učinkovitosti se zato vse bolj prepleta z vprašanji kibernetske varnosti, zaščite podatkov in zaupanja med partnerji.

"Logistika 4.0 ni več vprašanje prihodnosti, ampak vsakodnevne konkurenčnosti. Podjetja, ki znajo podatke pretvoriti v boljši nadzor nad procesi in hitrejše odzivanje na motnje, lahko svojim naročnikom zagotavljajo zanesljivejše dobavne verige," je v napovedi konference poudaril Samo Kastelic, član uprave Intereurope.

Na panelu Logistika 4.0 kot nova bitka za učinkovitost, nadzor in varnost verig se mu bodo pridružili Mart Dekleva, direktor DKV Mobility Slovenija, Slavko Ovčina, direktor divizije IKT rešitve v Pošti Slovenije, ter prof. dr. Matevž Obrecht, prodekan za raziskovalne zadeve na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Razpravo bo vodil Mark Vidrih.

Digitalizacija je močno spremenila tudi zadnji del logistične poti – trenutek, ko blago pride do končnega uporabnika.

Rast e-trgovine in platformne ekonomije je ustvarila pričakovanje, da mora biti dostava vedno hitrejša, sledljiva in čim bolj prilagojena posamezniku.

Toda hitrost ima svojo ceno. Več dostav pomeni več prometa v mestih, logistična podjetja pa iščejo ravnotežje med stroški, pričakovanji kupcev in trajnostjo. Zato se širijo paketomati, razvijajo mikroskladišča in iščejo novi modeli dostave.

O dostavi zadnjega kilometra kot novi ekonomiji hitrosti bodo razpravljali Jan Škoberne, vodja javnih politik za Adriatic regijo pri Wolt Slovenija, Marija Davidović-Lazić, vodja operacij za regijo jugovzhodne Evrope pri BESTSELLER, Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco, in Nena Dokuzov z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo. Pogovor bo vodil Marko Gregorc.

Tudi razogljičenje logistike odpira vprašanje, ki presega samo izbiro novih vozil. Če podjetje elektrificira večji vozni park, mora vedeti, od kod bo dobilo dovolj električne energije, kdaj bo vozila polnilo in kako bo obvladovalo konične obremenitve omrežja.

V logistično infrastrukturo zato vse bolj sodijo lastna proizvodnja energije, baterijski hranilniki in sistemi za pametno upravljanje porabe.

"Elektrifikacija logistike ne pomeni le zamenjave vozil, temveč zahteva nov način upravljanja energije," je v napovedi konference izpostavil prof. dr. Aleš Ahčan, CEO družbe PowerUp Energy.

Na panelu Od omrežja do hranilnika: nova energetska infrastruktura logistike bosta ob njem sodelovala dr. Rok Vihar, direktor Ljubljanskega potniškega prometa, in prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Pogovor bo vodil Miha Drozg.

Med vprašanji bo tudi, ali lahko večja industrijska in logistična območja postanejo energetska vozlišča ter kdaj energetska odpornost iz stroška postane konkurenčna prednost.

Vsak nov terminal, skladišče, železniška povezava ali logistični center pa se mora umestiti tudi v konkreten prostor.

Kar je za gospodarstvo strateška infrastruktura, lahko za prebivalce pomeni več tovornjakov, hrupa in posegov v okolje. Prav zato bo eden od panelov namenjen vprašanju, kako logistični razvoj uskladiti z interesi lokalnih skupnosti.

Razpravo bo vodil Adi Omerović, sodelovali pa bodo Ana Grabnar Crnčec, partnerka v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, Aleš Mihelič, svetovalec poslovodstva družbe Slovenske železnice, ter dr. Marko Soršak, župan Občine Hoče-Slivnica.

V ospredju bodo umeščanje logističnih centrov, prometne obremenitve, koristi za lokalno okolje ter pomen pravočasnega in transparentnega dialoga z občinami in prebivalci.

Za konec še vprašanje, ki ga ne more rešiti nobena tehnologija sama: kdo bo čez deset let delal v logistiki?

Panoga se že danes sooča s pomanjkanjem kadrov, umetna inteligenca, avtomatizacija in novi poslovni modeli pa bodo številna delovna mesta preoblikovali.

To ne pomeni nujno samo izginjanja obstoječih poklicev, temveč tudi nastajanje novih nalog in potrebe po drugačnih znanjih.

Konferenčni del bo zato sklenila razprava Kdo bo delal v logistiki čez deset let?, ki jo bo vodila Maja Sodja. Sodelovali bodo prof. dr. Tomaž Kramberger, dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ter Kristina Ribičić, direktorica za človeške vire pri Rijeka Gateway.

Od pristanišča in železniških tirov do algoritmov, paketomatov, baterijskih hranilnikov in ljudi – vprašanja, ki jih odpira današnja konferenca, imajo skupni imenovalec. Logistika ni več zgolj podporna dejavnost gospodarstva, temveč eden od dejavnikov njegove odpornosti in konkurenčnosti.

Za Slovenijo pa bo eno ključnih vprašanj, ali bo svojo geografsko lego znala povezati z infrastrukturo, tehnologijo, energijo in znanjem tako, da ne bo le prostor, skozi katerega blago potuje, ampak logistično vozlišče, kjer nastaja tudi višja dodana vrednost.