Čeprav del gospodarstva pogosto meni, da vlada podjetnikov ne posluša in ne razume, je v resnici ves čas pozorna na njihove želje in potrebe, je na dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na Brdu pri Kranju dejal minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič. "Dobro vemo, da brez močnega gospodarstva ni močne države," je poudaril.
Vlada ima po njegovih besedah pogosto nehvaležno nalogo iskati ravnotežje med željami in potrebami gospodarstva ter tem, kar si kot družba dejansko lahko privoščimo. Pri tem je izpostavil davke kot nujni vir sredstev za družbeni razvoj, pa tudi kot orodje, ki ga je treba uporabljati premišljeno in preudarno. "Zato smo se tudi lotili reform, ki so jih vlade prelagale desetletja," je poudaril.
Nizka brezposelnost, stabilne finance in zaupanje mednarodnih institucij so po njegovih besedah v veliki meri posledica dela vsakega podjetja, ki vsak dan skrbi za ustvarjanje dodane vrednosti. "Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo nepošteno slikati samo v negativnih barvah," je dodal.
Šimonka: Razvojni model, ki je prinesel blaginjo, se izteka
Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril, da smo se kot država znašli v središču sprememb mednarodne ureditve, kjer vse bolj prevladuje samovolja velikih sil. "Slovenija kot majhna država z odprtim gospodarstvom je v takih okoliščinah dosti bolj ranljiva. Soočamo se z energetsko draginjo, izzivi zelene in digitalne preobrazbe, migracijskimi pritiski, demografskimi pritiski, vse večjo regulativo in birokracijo ter nenehnimi novimi finančnimi obremenitvami," je izpostavil.
Slovenci smo po njegovih besedah v preteklosti že dokazali, da znamo majhnost izkoristiti kot prednost. "Postali smo ena najbolj industrializiranih držav v Evropi in izredno izvozno usmerjeni, toda ta razvojni model, ki nam je sicer prinesel blaginjo in določeno stabilnost, se izteka," je opozoril.
Kljub vsemu ima Slovenija po njegovih besedah tudi nekaj dobrih izhodišč. Njeno gospodarstvo se lahko pohvali s sposobnostjo ustvarjati najzahtevnejše visokotehnološke proizvode in storitve ter z dobro povezanostjo podjetij z inštituti znanja. Država ima med drugim tudi relativno visoko družbeno blaginjo in varnost.
Program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035
Z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal sta izpostavila program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki so ga v zbornici pripravili v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki. Kot je povedala Nahtigalova, temelji na 88 ukrepih, usmerjenih v dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo države. Program bo po pričakovanjih v desetih letih slovenski bruto domači proizvod povečal za polovico in ustvaril 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, je poudarila.
Ustvarili so ga ob zavedanju, da brez uspešnega gospodarstva ni mogoče zagotoviti blaginje prebivalcev. Nahtigal si želi, da bi odločevalci prepoznali njegov pomen in ga vzeli za svojega. "Gospodarstvo zelo dobro ve, katere cilje zasledovati in kako jih uresničiti," je dodala.
Program po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana prihaja v pravem trenutku. "Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo nov družbeni dogovor. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, spoštovanjem in znanjem pridemo do rezultatov, ki si jih vsi želimo. Do Slovenije, na katero bomo ponosni," je dejal.
Made in Slovenia 2035
Program razvoja slovenskega gospodarstva Made in Slovenia 2035, ki so ga pripravili v GZS, prinaša nujno strateško preobrazbo, je bilo slišati na Brdu pri Kranju. Gospodarstveniki so politiko pozvali, naj program sprejme kot bistveni del državne razvojne strategije.
Z izvajanjem gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na devetih področjih, bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu, povečali slovenski bruto domači proizvod (BDP) za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024, prispevali dodatni dve odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oziroma spodbudili ustvarjanje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, je poudarila Nahtigalova.
Program se po besedah direktorice družb Siemens Slovenija in Siemens Srbija ter predsednice uprave Siemens Hrvaška Medeje Lončar osredotoča na področja, kjer imajo slovenska podjetja močno domensko znanje. "A potrebujemo preobrazbo. Pa tudi odprt inovacijski ekosistem, ki bo povezal podjetja, startupe, raziskovalne inštitute in univerze. Naša bogata domenska znanja in obsežni podatki ne smejo ostati v silosih, temveč jih moramo deliti s pomočjo skupnih platform in projektov," je poudarila.
Po mnenju Mihe Bobiča iz Danfossa program Made in Slovenia prinaša preobrazbo - "najprej nas samih, naših podjetij in na koncu države". Pozval je k reformam, ki ne bodo le lepotni popravki, temveč korenite spremembe. Kot je dodal generalni direktor Cosylaba Mark Pleško, bo treba program zdaj udejanjiti v gospodarstvu in po ministrstvih. "Izvedba bo odločila, ali bomo leta 2035 ponosno rekli 'made in Slovenia ali pa missed in Slovenia'," je dejal.
Po mnenju razvojne inženirke in prejemnice naziva inženirka leta 2023 Ljupke Vrteve je program Made in Slovenia 2035 prava pot, ker postavlja človeka - znanje, mentorstvo in razvoj - v središče slovenskega gospodarstva. "Če lahko nekatere evropske države postanejo davčne oaze za multinacionalke, potem lahko mi ustvarimo razvojne oaze," je dodal podjetnik Tomaž Erjavec.
Sachs ni za naraščanje obrambnih izdatkov
O pomenu premišljenih ukrepov v trenutnih kompleksnih geopolitičnih razmerah je govoril svetovno priznani profesor ekonomije Jeffrey D. Sachs. Poudaril je, da mora biti Evropa enotna, združena in samostojna, ne zgolj odvisna od ZDA, ter da mora reševati praktične izzive, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije.
Slovenija ima po njegovih besedah ustrezno znanje in prilagodljivost ter dobre vezi v regiji in širše. Če bo evropsko gospodarstvo uspešno in če bo v regiji mir, bo uspešna tudi Slovenija, je prepričan. Zavzel se je za aktivno podporo Slovenije evropski diplomaciji, ki mora temeljiti na miru in sodelovanju, ne pa na naraščajočih izdatkih za obrambo.
Zbrane je nagovoril tudi podpredsednik za javne zadeve za Evropo v nemški skupini BMW Frank Niederländer. Kot je poudaril, potrebujemo novo paradigmo, ki bo v ospredje postavila inovacije. Znova moramo vzpostaviti jasnost naših vlog - vlada mora zagotoviti jasne okvire in cilje, industrija pa naj poskrbi za inovacije in tržne rešitve, je pozval.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.