Na mariborskem letališču so predstavniki Magne, gospodarskega ministrstva in občine Hoče-Slivnica slovesno podpisali pogodbi o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt, ki obljublja najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih.
Pogodbi so ob še nekaterih predstavnikih avstrijsko-kanadske multinacionalke podpisali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, prvi mož Magne v Evropi Günther Apfalter ter župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak.
Z današnjim podpisom pogodb se je tako avstrijsko-kanadska multinacionalka Magna tudi uradno zavezala izgradnji proizvodnega obrata v Hočah in doprinosu številnih novih delovnih mest v regijo.
Kakšne načrte ima Magna?
Za novo tovarno v Sloveniji se je Magna odločila zaradi novih naročil za izdelavo vozil priznanih avtomobilskih proizvajalcev. "Vsestranska kompetentnost v inženiringu in proizvodnji vozil uvršča Magno na unikatno mesto v globalni avtomobilski industriji, ki jo neprestano izboljšujemo z našimi novimi investicijami," je povedal Apfalter.
V pogovoru za 24UR je Apfalter priznal, da najprej nameravajo zaposliti 400 ljudi. "Potem pa upamo na nove pogodbe z našimi strankami in nadaljnjo gradnjo," je dejal.
Delavce bodo začeli iskati konec leta. "Iščemo ljudi, ki imajo izkušnje v proizvodnji, z delom v lakirnicah in logistiki. Prepričani smo, da jih bomo večinoma našli tu, v regiji," je dodal. Plače bodo v Hočah nižje od tistih, ki jih prejemajo delavci v istem podjetju v Avstriji, začele pa naj bi se pri 800 evrih.
Glede okoljskih dvomov je prvi mož Magne dejal, da so se ti pojavili povsod, kjer so gradili. "Okoljske zaveze izpolnjujemo v vsej EU, v Sloveniji ali Avstriji. Glede tega smo si postavili še zahtevnejše cilje," je poudaril.
'Največja greenfield naložba v zgodovini Slovenije'
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je po podpisu pogodbe dejal, da je "Magna največja 'greenfield' investicija v zgodovini samostojne Slovenije" – torej, največja tuja naložba v ustanovitev novega podjetja.
Premier je dejal tudi, da je začetek gradnje je "izjemnega pomena za Štajersko in celotno državo". S pogodbo se je investitor po besedah premiera Cerarja zavezal, da bo v desetih letih izvedel investicije v vrednosti najmanj 100 milijonov evrov in ustvaril najmanj tisoč novih delovnih mest.
"Za gospodarsko osiromašeno območje Štajerske tako Magna pomeni preporod, zato sem vesel, da smo danes končno tudi simbolno pričeli z deli." Dodal je, da ta vlada trdo dela za prihodnost in za nadaljnji razvoj Slovenije, o čemer priča ne samo zgodba Magne, ampak tudi zgodba Yaskawe in Sumitoma Lonstroff.
"Danes se uradno začenja rok za izvedbo investicije. To je pomemben mejnik, za katerega smo garali leto in pol. Skupaj z dejstvom, da pripravljamo nov Zakon o spodbujanju investicij, tako pošiljamo pozitiven signal investitorjem, da se področje spodbujanja investicij v Sloveniji ureja, ter da so nove investicije pri nas zaželene," pa je po podpisu dejal minister Počivalšek.
Položili tudi temeljni kamen
Takoj nato je sledila še uradna položitev temeljnega kamna na gradbišču. Ob tem so napovedali, da bo nova tovarna stala konec leta 2018.
Pomgrad s pripravljalnimi deli že pričel, a rok končanja del bo velik izziv
V prvi fazi je predvidena postavitev lakirnice in zaposlitev 400 delavcev. Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah je avstrijsko-kanadski avtomobilski proizvajalec že pred časom zaupal enemu največjih slovenskih gradbincev – družbi Pomgrad. Ta je s pripravljalnimi deli že pričel, potem ko je Magna nedavno z nekajmesečno zamudo le prejela gradbeno dovoljenje. Rok končanja del bo za podjetje velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto, to pa bodo zdaj skušali nadomestiti z večizmenskim delom.
Magna je od okoljskega ministrstva gradbeno dovoljenje po dolgem postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja prejela 5. oktobra.
A pot do Magnine naložbe je bila trnova, predvsem zaradi nasprotovanja nekaterih naravovarstvenih organizacij. Očitno pa boj okoljevarstvenih organizacij še ni končan. Novičarski spletni portal Požareport je prejšnji teden poročal, da je predsednik Slovenskega E-foruma Gorazd Marinček na ministrstvo za okolje in prostor vložil predlog za izrek ničnosti za okoljevarstveno soglasje ter predlog za obnovo postopka izdaje. Vložil je tudi predlog za odpravo in razveljavitev soglasja, ki naj bi kršilo zakon o vodah.
Na upravno sodišče pa naj bi medtem že prispela prva tožba zoper vladno direkcijo za vode in Arso, prav tako zaradi izdaje vodnega in okoljskega soglasja, je še poročal Požareport.
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.