Gospodarstvo

Majhno zanimanje za delnice NLB

Ljubljana, 21. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje NLB je obravnavala prispele ponudbe za odkup devetih odstotkov delnic banke. Ponudbe je oddalo osem ponudnikov, ki so skupaj pripravljeni odkupiti približno 0,3 odstotka delnic NLB.

Z ministrstva za finance so sporočili, da za ostalih 8,7 odstotka delnic banke ni bilo ponudnikov.

Ponudbe so oddali BTC, ki je pripravljen odkupiti 6700 delnic NLB, podjetje za naložbe in financiranje Poteza (5200 delnic), Gorenje (4000 delnic), Skupna pokojninska družba (3650 delnic), NFD (2000 delnic), Impol - stanovanja, Impol - družba za upravljanje in Imo-Rent. Zadnje tri družbe so pripravljene odkupiti po 500 delnic. Komisija bo vladi predlagala, da na osnovi prejetih ponudb podpiše pogodbe o prodaji delnic z vsemi osmimi ponudniki.

Za nakup 691.381 delnic NLB so se tokrat potegovale pravne osebe in vzajemni skladi.

Neprodane delnice je v skladu z že podpisanimi pogodbenimi dokumenti pripravljena začasno odkupiti Evropska banka za obnovo in razvoj po minimalni ceni iz javnega zbiranja ponudb, z obvezno ponovne prodaje teh delnic institucionalnim investitorjem v letih 2003, 2004 in 2005.

Nominalna vrednost prosto prenosljivih delnic je 2000 tolarjev, za delnico NLB pa so morali zainteresirani kupci ponuditi vsaj 34.011 tolarjev. Posamezna pravna oseba ne more kupiti manj kot 500 delnic, vendar ne več kot 153.640 delnic oziroma dva odstotka.

Druga faza privatizacije NLB

Z objavo ponudbe za nakup devetih odstotkov delnic NLB se je začela druga faza privatizacije NLB. Končana naj bi bila do konca tega leta in po pričakovanjih finančnega ministrstva prinesla vzpostavitev ciljne strukture lastništva NLB: tretjina država, tretjina ključni investitor, tretjina portfeljski investitorji.

V prvi fazi privatizacije je 34 odstotkov NLB kupila belgijska bančna in zavarovalniška skupina KBC, pet odstotkov pa Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). KBC je za 34 odstotkov NLB plačala 435 milijonov evrov, EBRD pa za pet odstotkov 63,97 milijona evrov.

  • 20
  • 19
  • 18
  • 17
  • 16
  • 15
  • 14
  • 13
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1