Makarska nad oddajanje na črno: 'zatožili' bi svoje someščane

Župan Makarske Zoran Paunović je pred dnevi na seji tamkajšnje turistične organizacije izpostavil oddajanje stanovanj "na črno", kar je težava predvsem v poletnem času. Kot pravi, je po njegovih informacijah tega ogromno. "Želel bi, da se v prihodnjih dveh do teh mesecih tega resno lotimo in oblikujemo kampanjo, ki bi bila usmerjena proti nezakonitim sobodajalcem. Tako bi vršili pritisk, da se povečajo prihodki turizma. Pa ne zato, ker bi bili pohlepni, ampak zato, ker ni pošteno do ostalih akterjev v turističnem sektorju, ki redno plačujejo davke in turistično takso po vseh pravilih tržnega gospodarstva," je poudaril.

Eden izmed svetnikov ga je vprašal, kako bi temu naredili konec. Dejal je, da številni najemodajalci celo odjavljajo svoje apartmaje iz uradnega sistema z izgovorom, da jih niso oddajali že vrsto let. "Takih apartmajev nato ni preverjala niti inšpekcija, zato bi se jih morali lotiti malo drugače," je razmišljal Ivica Vuletić.

Lako bi "zatožili" someščane

Župan je odgovoril, da je že pred časom pomislil na aplikacijo, ki bi bila podobna tisti za črne gradnje: "Turistična skupnost bi lahko oblikovala spletno stran, prek katere bi lahko vsi someščani z dokazno fotografijo prijavili oddajanje apartmajev na črno. To bi videli inšpektorji, ki bi potrdili, da gre za kršenje zakona in bi jih kaznovali. Taka je praksa že tudi s spletno stranjo za črnograditelje, ki je jasno sporočilo tistim, ki gradijo brez dovoljenj, da se jim ne bo pogledalo skozi prste, ampak bodo prej ali slej kaznovani za svoje početje," je dejal po poročanju Slobodne Dalmacije.

Zatrjuje, da gre za projekt, ki ni predrag in bi se ga dalo ob pomoči informatikov hitro izpeljati. Nelegalne najemodajalce pa bi morali javno izpostaviti enako kot davčne dolžnike in tako bi se njihovo število zmanjšalo, je prepričan.

Odločitev o kategorizaciji stanovanj v pristojnosti lokalnih oblasti?

Poleg tega meni, da bi morala biti odločitev o tem, ali se neko stanovanje lahko kategorizira kot turistični apartma, v pristojnosti lokalne samouprave, ne države. "Če denimo v Omišu ali na Pločah res tako primanjkuje turističnih kapacitet in si želijo razvoja turizma, potem so lokalne oblasti tiste, ki naj dovolijo, da se stanovanja v zgradbah kategorizirajo za oddajanje turistom. Tam, kjer to ni zaželeno v taki meri, kot denimo v Makarski, kjer je 70 odstotkov namestitvenih kapacitet slabih, pa je na nas, da tako vrsto oddajanja prepovemo," je dejal.

Poudaril je sicer, da pri tem ne gre za zasebne namestitve, kjer gre za dejanski odnos z gostiteljem: "Govorimo o 'apartmanizaciji', gradnji stavb in apartmajev, ki se neposredno gradijo za oddajanje, kar je pogubno za makarski turizem," je izpostavil.

Brez zakonske podlage

Njegove besede so v Dalmaciji (in širše) dvignile veliko prahu. "Makarska je bila nekoč sinonim za zdraviliški in zunajsezonski turizem, zdaj pa imajo zelo kratko sezono. Priporočili bi jim začasno omejitev odpiranja novih nastanitvenih enot, da bi se obstoječe spravilo v red, nikakor pa ne umik iz stanovanjskih stavb. Za to niti ne obstaja zakonska podlaga, še posebej za tiste, ki že imajo dovoljenje za ponujanje storitev namestitve. Dokler se zakon ne spremeni, ne morejo mesta odločati o prepovedih, na državi pa je, da najde rešitev za destimulacijo gradnje apartmajev," pravi Barbara Marković, predsednica hrvaškega Združenja družinskih namestitev.

Kaj bi se zgodilo, če bi bila sprejeta odločitev o prepovedi oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah v turistične namene, se sprašujejo tudi v Dubrovniku. "Taka pobuda zagotovo ne bi naletela na dober odziv v mestu, v katerem je registriranih 6.054 apartmajev v družinskih namestitvah, ki imajo 15.741 postelj in 1.705 pomožnih ležišč, vse to pa se nahaja v 4.033 različnih objektih. Večina nastanitvenih enot je v večstanovanjskih stavbah, kar pomeni, da bi morebitna prepoved na tisoče gospodinjstvom odvzela pomemben vir prihodkov," piše Dubrovački Vjesnik.

"Predstavljajte si, da bi nekaj takega sprejeli na Dunaju, v Madridu ali Zagrebu. Poleg tega, zakaj bi nekoga, ki ima stanovanje in ga je morda kupil v ta namen, postavili v podrejeni položaj glede na družinsko hišo z desetimi vpisanimi lastniki. Jasno mi je, da se poskuša omejiti skokovito rast najemodajalcev, težava pa nastane, kadar javne osebe v iskanju rešitev izustijo nekaj tako norega," se huduje Nino Dubretić iz ene izmed agencij za upravljanje turističnih kapacitet.

Pravi, da je v skupnem številu enot družinskih nastanitev zelo malo samostojnih objektov. "Predvidevam, da pod večstanovanjske stavbe sicer sodijo objekti, ki imajo skupni vhod in stopnišče, predstavnika stanovalcev, ne pa hiše z dvema ali tremi stanovanji, a vseeno," dodaja.

Nad izdajo dovoljenj

Nekdanji svetovalec hrvaškega ministra za turizem pa se zavzema, da bi ministrstvo prenehalo z izdajanjem dovoljenj za ponujanje tovrstnih storitev za domačijstva v večstanovanjskih stavbah, saj pravi, da je v nasprotju z Zakonom o gostinski dejavnosti, ki sicer obsega tako pripravo in strežbo jedi in pijač kot nastanitev gostov.

"Domačijstvo ne more biti niti v teoriji niti v praksi v večstanovanjskih zgradbah v solastništvu več lastnikov, ampak samo v družinskem objektu. Neverjetno je, da z dovoljevanjem takih praks ministrstvo krši zakon, za katerega je pristojno. Obstaja več ukrepov, s katerimi se lahko prepreči gradnja apartmajev, vendar njihova priprava in izvedba trajata dlje časa. Najbolj učinkovit ukrep, ki takoj deluje, je tako prekinitev izdaje teh dovoljenj," je prepričan Davor Njirić.