Kot je pojasnil predsednik uprave Planike Milan Bajželj, sami rezultati lanskega leta za družbo niso tako bistveni, saj je Planika na poti dolgoročnega intenzivnega prestrukturiranja iz izrazito proizvodne družbe v družbo z močno razvitimi prodajnimi kanali. To pa vsako leto zahteva obsežne investicije tako v znamko kot v povečanje lastne prodajne mreže.
Močan padec obsega prodaje, ki je v letu 2002 znašal 8,2 milijarde tolarjev, v letu prej pa celo 10 milijard tolarjev, je posledica zamude pri pridobitvi državnega zagotovila za nadomestitve starih posojil bank z ugodnejšimi novimi. Zato kljub zadostnemu povpraševanju po Planikini obutvi družba ni mogla izdelati in prodati več kot 700.000 parov čevljev. Ker pa bo nastali položaj kmalu rešen, se bo po Bajžljevem prepričanju obseg prodaje že v nekaj mesecih znova zvišal in konec tega leta naj bi Planika dosegla vsaj za milijardo tolarjev več prihodkov kot lani. To pa naj bi skupaj z ureditvijo finančnega dela rezultata vodilo tudi v pozitivni končni rezultat.
Celotna skupina Planika, ki je lani ustvarila za 7,7 milijarde tolarjev prihodkov, sicer večino svojih izdelkov proda v države zahodne Evrope, medtem ko hkrati krepi tudi mrežo prodajaln v državah nekdanje Jugoslavije. Te so lani že ustvarile 15 odstotkov celotne prodaje skupine Planika, v prihodnje pa naj bi se njihov delež celotnega prihodka povečal na 20 do 25 odstotkov. Planika ima v tujini tudi svoje proizvodne obrate, v katerih izdela približno četrtino vseh izdelkov. Sicer pa skupina Planika v tujini zaposluje približno 250 delavcev, v Sloveniji pa po množičnem odpuščanju ob racionalizaciji poslovanja v preteklih letih trenutno 720.