'Že od leta 2008 je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo'

V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 1,7 odstotka, je danes objavil statistični urad. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za 0,3 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka.

Na gospodarsko aktivnost še vedno negativno vpliva domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih, zato je bilo zmanjšanje BDP bistveno manjše kot na začetku leta, še ugotavljajo na statističnem uradu. Trošenje gospodinjstev se je tokrat zmanjšalo za dva odstotka, medtem ko se je trošenje trajnih proizvodov povečalo za 2,9 odstotka, trošenje drugih proizvodov pa se je zmanjšalo za 2,5 odstotka. Eden od možnih razlogov za povečanje trošenja za trajne proizvode bi lahko bile odločitve gospodinjstev za večje nakupe zaradi napovedanih višjih stopenj davka na dodano vrednosti, predvsem avtomobilov in pohištva, je dejal Anže Podnar s Statističnega urada RS.

Znova se je zmanjšalo trošenje države, tokrat za 3,1 odstotka. Podnar je povedal, da se je trošenje države od začetka leta 2011 zmanjšalo že za dobrih sedem odstotkov. "Država varčuje na vseh področjih, predvsem pa na stroških dela in stroških materialnih storitev," je dejal.

Rešuje nas izvoz

Pozitivno je na gospodarsko aktivnost vplivalo, podobno kot v preteklih četrtletjih, zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej.

Ekonomist Jaklič: Občutek imam, da se iz Slovenije nekdo norčuje

Ekonomista Marka Jakliča podatek o krčenju BDP ni presenetil. "Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje," je dejal. "To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljavske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo," je dodal.

Slovenija se je po njegovem mnenju znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Sam vendarle upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje, pri tem pa verjame, da bi moral biti naš izziv, kako okrepiti proračunske prihodke.

A država v tem smislu močno zaostaja, meni Jaklič. Še vedno ni na zdrav način zagnala investicij, že "vsi vrabci na strehi čivkajo", kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih investitorjev. "Naredimo vse, da jih ni," je ocenil in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih.

Spomnil je še, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. "To pomeni, da bomo v novi finančni perspektivi črpali denar šele tam sredi leta 2015, lahko pa bi ga že v letu 2014. In tako je spet zaradi naše nesposobnosti," je bil kritičen.

Poleg kratkoročnih ukrepov, kot so tisti, vezani na sanacijo bančnega in davčnega sistema, so za državo ključni tudi dolgoročni, od trga dela do zdravstvene reforme, je še izpostavil ekonomist. Pri strukturnih reformah po njegovem mnenju zamujamo deset, 15 let.

V prihodnje nas bodo na neki način reševala izvozno usmerjena podjetja, zaradi katerih se je krčenje ublažilo že v drugem četrtletju, je napovedal Jaklič. A problem ostaja domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu, je dodal.